Dve sodbi, dvoje resnic

Prispevek k blaznosti slovenskih sodišč. Poooblaščenka Janeza Janše v zadevi Ninamedia zoper Janeza Janšo je danes prejela sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, s katero je le-to potrdilo sodbo prvostopnega sodišča, ki je odločilo, da je Janez Janša okrnil ugled Ninamedie, s tem ko je izrekel, da je Ninamedia hišna služa Gergorja Golobiča ter da z objavljanjem rezultatov merjenja javnega mnenja le-tega ne meri, ampak ga skuša ustvarjati, tožečo stranko vrednostno diskreditiral na trgu. Navedena sodba, ki pravnomočno potrjuje sankcioniranje politika za izrečena mnenja o verodostojnosti raziskav javnega mnenja, ki jih opravlja podjetje, katerega lastnik in direktor politika javno žali v kolumnah in javno jasno simpatizira z nasprotno politično opcijo, predstavlja tako kršitev ustavnih kot konvencijskih določb in predstavlja nevarno sodno prakso za vprašanje svobode izražanja, ki mora biti še toliko večja pri izražanju mnenj, kritik in vrednostnih sodb, zlasti v povezavi z instrumenti in sredstvi vplivanja na proces javnega odločanja.Zoper sodbo bo vložen predlog za dopustitev revizije. Če revizija ne bo dopuščena, pa ustavna pritožba.Sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da Janez Janša ni imel pravice oblikovati svoje vrednostne sodbe, med drugim tudi na dejstvu, da je Nikola Damjanič, lastnik in direktor tožeče stranke, pisec do Janeza Janše žaljivih kolumen, da je izvajal raziskave za vse stranke, v katreih je deloval Gregor Golobič, in da je bil celo udeležen na ustanovnem kongresu stranke Zares ter na podlagi zgrešene volilne napovedi (ki jo je podrobneje pojasnil, ko je bil zaslišan na sodišču).Ninamedii je bila prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo (poslovne škode ni dokazovala), ki pa ima po pravni teoriji izključno t.i. chilling efekt, ki naj politike odvrne od izrekanja kritičnih mnenj in vrednostnih sodb. Ta odškodnina se zato na podlagi izrecne določbe Obligacijskega zakonika ne more prisoditi, če zato niso podane posebne okoliščne – ko je poseg storjen s strani medija (z namenom koristoljublja), z višjo stopnjo krivde itd.. O tem očitku pritožbe se Višje sodišče v Ljubljani sploh ni izreklo.Vseh obtožb Ninamedie, ki so se nanašale na enako dejansko stanje in kazensko kvalifikacijo, pa je Janeza Janšo v celoti oprostilo Višje sodišče v Mariboru. Opredelilo se je tudi do dejstva, da namen Janeza Janše ni bil zaničevalen. Višje sodišče v Ljubljani je v obrazložitvi jasno navedlo, da je vprašanje protipravnosti presojalo po kriterijih Kazenskega zakonika RS, pri čemer je civilno sodišče Janezu Janši pripisalo zaničevalen namen, kazensko pa je ugotovilo, da tega namena ni bilo.ODVETNIŠKA PISARNA ZIDAR KLEMENČIČ