Dve leti po poplavah – vlada je izpustila priložnost za sistemsko obnovo
petek, 19. 9. 2025
Obnova se vleče, obljube so ostale prazne
»Dve leti po ujmi številne družine še vedno ne vedo, kje bodo gradile svoje domove. Vlada je obljubljala stotine montažnih hiš na mesec in hitro umeščanje objektov v prostor, a danes lahko rečemo, da so to ostale prazne obljube,« je na izredni seji državnega zbora poudaril poslanec iz Zgornje Savinjske doline Jožef Jelen. Slovenija je še vedno skoraj enako ranljiva kot 4. avgusta 2023: »Naravne nesreče so preizkus države – ta vlada ga žal ni opravila.«
Potrebni so jasni cilji in roki
Poslanska skupina SDS je zato v državnem zboru predstavila priporočila vladi. »Do konca leta 2025 je treba sprejeti državni prostorski načrt za zadrževalnike in razlivna področja, določiti natančno število nadomestnih gradenj in v treh mesecih razrešiti vse postopke glede odškodnin,« je priporočila vladi predstavil poslanec Bojan Podkrajšek.
Birokracija zavira občine
Na terenu se soočajo tudi z birokratskimi ovirami. »Občine na hidrološke študije, ki so pogoj za pripravo protipoplavnih ukrepov, čakajo tudi več kot eno leto. To je konkretni primer, kako državna birokracija zavira rešitve,« je opozoril poslanec Andrej Poglajen in dodal, da se poplave ne dogajajo več vsakih 100 let, ampak vse bolj pogosto.
Vlada brez posluha za opozorila
»Vlada rada ponavlja, da je v dveh letih naredila več kot prejšnje vlade v 21 letih. A dejstvo je, da so ob preteklih nesrečah vsi, ki so potrebovali namestitev, prejeli pomoč države. Danes pa moramo v opoziciji vlado večkrat opozarjati, da morajo ljudje na začasnih bivališčih sploh dobiti povračilo stroškov,« je poudaril poslanec Danijel Krivec.
Primer Gorenje vasi–Poljane
Kot je izpostavil poslanec Žan Mahnič je bila sprva obnova dobro vodena: »Za 32 milijonov evrov škode smo prejeli sredstva in v letu 2023 izvedli več projektov.« Vendar se je kmalu zataknilo: »Danes nam država dolguje 2,5 milijona evrov, zato smo bili prisiljeni v zadolževanje. Redni občinski projekti stojijo, ker denarja ni.«
Potrebujemo preventivo, ne gasilske ukrepe
Skupni imenovalec vseh razprav je bil poziv k sistemski prenovi protipoplavne zaščite. »Večina opozarja, da vlada gasi posledice, namesto da bi vlagala v preventivo – gradnjo zadrževalnikov, razlivnih področij in sodobnih protipoplavnih sistemov,« je bila rdeča nit razprave.
