Dve hitrosti pravne države

Primerjava hitrosti postopkov, ki se na slovenskih sodiščih na zahtevo civilnih tožnikov (Ninamedia, svetovalec predsednika RS Franci Perčič) vodijo zoper predsednika SDS s tistimi, ki jih je sprožil sam, nazorno kaže dve hitrosti delovanja slovenskega pravosodja. Pobot zaradi ene dobljene in ene izgubljene tožbe Ninamedie proti Janezu Janši je možen, vendar ob izpolnitvi ustreznih pravnih pogojev, saj v sporu Janez Janša nastopa kot fizična, Ninamedia pa kot pravna oseba. Glede na pravnomočnost obeh sodb bo Janez Janša seveda plačal ustrezno razliko in to kljub temu, da različni sodbi dveh slovenskih sodišč o isti zadevi sprožata vrsto pomislekov. Zoper odškodninsko tožbo, ki jo je Ninamedia dobila, bo vložena zahteva za revizijo postopka in verjamemo, da bo pritožba uspešna. Primerjava hitrosti postopkov, ki se na slovenskih sodiščih na zahtevo civilnih tožnikov (Ninamedia, svetovalec predsednika RS Franci Perčič) vodijo zoper predsednika SDS s tistimi, ki jih je sprožil sam, pa nazorno kaže dve hitrosti delovanja slovenskega pravosodja. Tožba Ninamedie je bila npr. obravnavana v rekordnem času in v nekaj letih zaključena na obeh stopnjah. Tožba predsednika SDS zoper Magnusa Berglunda, avtorja lažne obtožbe v oddaji Resnica o Patriji, pa medtem v skoraj treh letih ni doživela niti prvega naroka. Slovensko »neodvisno« sodstvo je ob očitnem in namernem zavlačevanju potrebovalo kar dve leti in pol samo za odločitev, katero sodišče je sploh pristojno. Da o tem, katera obtožba je huje prizadela ugled tožnikov in bi morala imeti zato logično prednost pri obravnavi, sploh ne govorimo.Podobna dvojna merila vodijo tudi Informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar. Zoper predsednika SDS je sprožila postopek zaradi objave lastnega obtožnega predloga na socialnem omrežju le nekaj dni po objavi, medtem ko je zoper Mladino, ki je obtožni predlog objavila več kot mesec dni prej, postopek sprožila mnogo kasneje in še to na pritisk javnosti. Ne drži trditev, da predsednik SDS ne prejema pošte informacijske pooblaščenke, saj po treh letih njenega načrtnega šikaniranja razpolaga že s kakimi 5 kg njenih izdelkov. Oseba, ki je po zakonu sicer zadolžena za varovanje osebnih informacij, pa z imenom predsednika SDS v negativnem kontekstu opleta celo na svojih uradnih predavanjih, o čemer priča izjava enega od udeležencev na njenem nedavnem predavanju na Ministrstvu za zdravje.