Duševno zdravje je temeljna dobrina za kakovostno življenje

Če bi bili v Sloveniji bolj tolerantni drug do drugega, bi bila v psihiatričnih bolnišnicah kakšna prazna postelja več. V današnjem hitrem in stresnem tempu bivanja je v prvi fazi pomembno duševno zdravje. Evropa na področju duševnega zdravja in blagostanja določa pet prioritetnih tem: preprečevanje samomorov in depresij, duševno zdravje mladostnikov in izobraževanje, duševno zdravje na delovnem mestu, duševno zdravje starejših in boj proti stigmi in socialni izključenosti.Duševno zdravje je temeljna dobrina za kakovostno življenje posameznika in družbe, za njen ekonomski in kulturni napredek, je ekonomski kapital narodov, zato ga moramo obravnavati kot integralni del vseh področij družbenega življenja in delovanja, kot so socialno varstvo, izobraževanje in zaposlovanje. Nenazadnje gre za temeljno človekovo pravico.Politična, strokovna in laična javnost se morajo skupaj zavedati pomena, ki ga ima duševno zdravje za posameznika, širšo družbo, državo in mednarodno skupnost. Zdravje mora postati sestavni del vseh politik. Skrb za duševno zdravje, njegovo krepitev in za preprečevanje razvoja duševnih motenj moramo razvijati sproti in nenehno ter se fleksibilno odzivati na dejanske potrebe in pričakovanja državljanov.Mednarodna prizadevanja na tem področju so številna. Naj omenim zgolj dve: sprejetje Deklaracije o duševnem zdravju za Evropo in sprejetje Zelene knjige “Izboljšanje duševnega zdravja prebivalstva, Pot k strategiji na področju duševnega zdravja za Evropsko unijo”, ki jo je sprejela Evropska komisija oktobra 2005 in s katero je sprožila razprave ter posvetovalni proces na različnih ravneh po vsej Evropi.Kot ministrica za zdravje sem se morala soočiti z izjemno neurejeno regulativo na področju duševnega zdravja. V letu 2008 smo prvič v samostojni Sloveniji sprejeli Zakon o duševnem zdravju. Sprejet je bil s celotno podporo poslank in poslancev. Veliko vlogo so pri tem odigrala tudi civilna združenja. Tri leta kasneje ugotavljamo, da je izvajanje zakona zelo počasno, posebej na področju prenosa zdravljenja iz velikih institucij na lokalno raven, k skupnostnemu zdravljenju. Ravno tako je v Sloveniji še vedno slaba dostopnost do zdravljenja duševnih bolnikov. Večji napor bomo v prihodnosti morali vložiti tudi v zmanjšanje stigme na tem področju.Cilj, za katerega si moramo skupaj prizadevati, je doseganje “stanja dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, se zmore spopadati z običajnimi napori v življenju, zmore produktivno in uspešno delati ter prispevati k svoji skupnosti” – takšna je namreč definicija duševnega zdravja, ki jo je postavila Svetovna zdravstvena organizacija.Napovedi strokovnjakov kažejo, da bo depresija do leta 2020 postala najpogostejši vzrok bolezni v razvitem svetu in da je prevalenca duševnih motenj med vsemi boleznimi v najbolj strmem porastu. Število oseb z duševnimi motnjami narašča tudi zaradi demografskih trendov in povečanja števila starostnikov v Evropski uniji. S staranjem prebivalstva prevalenca duševnih motenj narašča. V višjih starostnih skupinah so pogoste različne oblike demence – evropski podatki kažejo, da jo ima le 1 % 60-letnikov in kar 30 % oseb starejših od 85 let. V Sloveniji je 20.000 ljudi z motnjami v duševnem zdravju institucionaliziranih, okrog 80.000 pa jih ima občasne težave z duševnim zdravjem, predvsem z depresijo. Kriza in izguba delovnih mest, socialne stiske, osamljenost, dolgotrajna in težka bolezen, … pa so tisti dejavniki, ki to število še povečujejo.Število samomorov v državah Evropske unije presega število žrtev prometnih nesreč. Tako je v Sloveniji samomor najpogostejši vzroki smrti med zunanjimi vzroki poškodb. Še posebej velik problem je pri nas visoka stopnja samomorilnosti pri osebah, ki so starejše od 65 let.V Odboru za zdravstvo pri Strokovnem svetu SDS se zavzemamo, da skupaj s politično, strokovno in laično javnostjo razvijamo ukrepe za spodbujanje duševnega zdravja in za osveščanje javnosti, za privzemanje in ohranjanje zdravih življenjskih navad in ustvarjanje okolja, ki omogoča osebnostni razvoj. Humanost družbe se kaže v njeni skrbi za tiste ranljive družbene skupine, ki potrebujejo pomoč in razumevanje. Kulturna družba je družba dialoga in sprejemanja.Tudi odnosi v širši družbi vplivajo na počutje in zdravje posameznikov. Če bi bili v Sloveniji bolj tolerantni drug do drugega, bi bila v psihiatričnih bolnišnicah tudi kakšna prazna postelja več.
 
Zofija Mazej Kukovič
Predsednica Odbora za zdravstvo pri Strokovnem svetu SDS