Državnozborska obravnava zakona o t.i. "izbrisanih" zgolj fototermin za predstavnike vlade

Notranja ministrica na seji državnega zbora ne razpravlja o stališčih vlade in o njih molči. Poslanke in poslanci so na 20. izredni seji državnega zbora obravnavali zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu glede t.i. “izbrisanih”. Poslanci PS SDS in PS SNS so predložili zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma, kasneje pa so poslanci koalicije predlagali sklep o zahtevi državnega zbora, da Ustavno sodišče presodi, ali bi z zadolžitvijo uveljavitve omenjenega zakona ali njegove zavrnitve na referendumu lahko nastale protiustavne posledice.  V razpravi je sodeloval vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.

JOŽE TANKO: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik državnega zbora. Najprej imam proceduralni predlog glede uporabe 235. člena Poslovnika državnega zbora. V tem členu je namreč določeno, da vlado v državnem zboru zastopajo predsednik vlade, brez omejitev, in pa resorni ministri. Žal, ugotavljam, da ministrica, ki je danes tu z nami, vlade ne zastopa, kajti tistega časa, ki je bil na razpolago, v razpravi ni uporabila, ni argumentirala stališč vlade. In ugotavljamo, da je državni zbor postal pravzaprav samo nek fototermin za vladne predstavnike. To se ni zgodilo prvič, pač pa je to zdaj postala že stalna praksa vseh predstavnikov vlade, ki najavijo čas za razpravo v državnem zboru, potem pa pridejo odsedeti čas in ne razpravljajo.

Predlagam, da predsednik državnega zbora, ki se nam je pridružil, naslovi na vlado protest, da državni zbor na tak način, ko ni zagotovljena razprava, ni zagotovljeno soočenje mnenj med izvršno in zakonodajno oblastjo, da pozove predsednika vlade, da ustrezno ukrepa in naloži svojim ministrom, da v državnem zboru razpravljajo. Tu ni časa za to, da se pride sedet šest ali sedem ur. Mislim, da imajo ministri, če ne želijo razpravljati, pomembnejše delo kot sedenje v državnem zboru, gledanje po poslancih in igranje z mobitelom; morda se igra še kakšen tetris na te elektronske naprave. Dolžnost predstavnikov vlade je, da v državnem zboru branijo stališča, razpravljajo, da pride tudi do argumentacije vseh teh mnenj. Zato predlagam, spoštovani predsednik državnega zbora, da opozorilo, ki smo ga izrekli že nekajkrat, dejansko pisno naslovite, naložite ali zaprosite vlado, če že pridejo v državni zbor, da vsaj razpravljajo. Tu nimamo foto terminov za obraz leta, nimamo foto terminov za maske leta, imamo delovno sejo, kjer je pač treba razpravljati in braniti svoja stališča. Toliko, kar zadeva poslovnik in 235. člen.

 Mi smo danes vložili amandma na predlog sklepa, ki ga je sprejelo delovno telo. To je bilo že pri prejšnjem delu seje sporočeno, da ta amandma ni v skladu z 21. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Jaz ugotavljam, da ta naš amandma številka 1, ki smo ga vložili, ni v ničemer v nasprotju z 21. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Tu je napisano, kaj dela državni zbor in v skladu s Poslovnikom lahko državni zbor k vsem predlogom sklepom, ki jih sprejem delovno telo, lahko vloži amandma in jaz bom ta amandma številka 1, ki smo ga vložili, prebral. Predlagamo, da državni zbor podpira razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki ga je državni zbor sprejel na 14. seji dne 8.3.2010 po skrajšanem postopku, saj zaupa državljanom, da bodo v okviru neposrednega izvrševanja oblasti na zakonodajnem referendumu znali presoditi primernost rešitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih republik naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Zanima me,  v čem je ta predlog sklepa v nasprotju z 21. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi?

Predlagam, da predsednik državnega zbora, ki je povedal, da smatra, da ta predlog amandmaja ni vložen v skladu z 21. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, to ustno na tej seji obrazloži. Argumentov ali pa omejitev ne v zakonu, ne v Poslovniku za vložitev amandmaja ni in predlagam, da se ti naši amandmaji dajo na glasovanje, ker ni nobenih zadržkov ne v zakonu in ne v Poslovniku državnega zbora. Mislim, da je to samo še ena izmed zlorab, ki se jih vodstvo državnega zbora poslužuje, da ovira predlaganje in odločanje v državnem zboru takrat, kadar čuti, da bi se lahko karkoli zgodilo in enostavno razglasi nek amandma ali pa nek predlog, ki ga vložimo v opozicijskih poslanskih skupinah ali za brezpredmeten, ali za neskladen s Poslovnikom, ali za diametralno nasproten s predlogom sklepa, ali pa z neustavnim in ne vem kakšnim. Vsaj obrazložitev, spoštovani predsednik državnega zbora, bi bili dolžni posredovati poslancem, preden karkoli sprejmete takšnega, kar je po našem mnenju v neskladju s poslovnikom in tudi zakonom in tudi Ustavo.

Vodja poslanske skupine pa je ob obrazložitvi svojega glasu dejal:

JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo. Brez dvoma gre pri tem zakonu za to, da se plačuje nostalgija po bivši državi. Če se ne motim, 10. decembra 2008 je takratni predsednik Odbora za zunanjo politiko gospod Vajgl v Beogradu obljubil, da se bo v kratkem času uredil status vseh tako imenovanih izbrisanih, ki so nastali v času osamosvojitve.

Čez dan ali dva, jutri najbrž, je na Brdu konferenca, ki jo organizira predsednik slovenske vlade gospod Pahor in najbrž temeljno sporočilo te konference bo, da smo končno v državnem zboru sprejeli vso potrebno zakonodajo, ki je vezana na ureditev tega statusa. Najbrž si zato predsednik Pahor tako prizadeva, da bi se te konference udeležili pravzaprav vsi sedanji predsedniki vlad nekdanjih bivših republik iz bivše države.

Kot je bilo že rečeno, je ministrica na zaslišanju pred preiskovalno komisijo povedala, da je posledica povečanja števila izbrisanih, to je posledica informacijskega sistema.  Če bi ta logika zdržala, da se je v tem času, ko se je zamenjal informacijski sistem, povečalo število izbrisanih za eno tretjino, potem bi se najbrž tudi število Slovencev povečalo za eno tretjino, ker uporablja isti informacijskih sistem. In nas bi bilo zdaj, spoštovana ministrica, 3 milijone. 3 milijone, če to drži. In iz vseh teh razlogov, ker gre za realizacijo nekih zadev, ki niso pripomogli ničesar k slovenski državi, bom sprejemu tega sklepa, ki ga predlaga koalicija tudi nasprotoval.