Državno ozemlje je vrednota, zato mora biti vsak korak skrbno premišljen

Ne smemo dopustiti, da bi se naše ozemlje še naprej zmanjševalo. V nedeljo glasujte proti, da bo Slovenija takrat vsaj tolikšna kot je danes. Objavljamo govor dr. Mihe Brejca, ki ga je imel danes na vseslovenskem zborovanju: »Za Slovenijo – Proti arbitražnemu sporazumu«

Spoštovani,

Pozdravljam vas v imenu Inštituta dr. Jožeta Pučnika, ki je postala stičišče mladih razumnikov. Zato bodo moje besede namenjene predvsem mladi generaciji, torej tistim, ki bodo najbolj občutili posledice nedeljske odločitve.

V Inštitutu menimo, da je arbitražni sporazum veliko tveganje in slaba rešitev, ker Sloveniji ne zagotavlja celovitosti ozemlja, vključno s teritorialnim dostopom do odprtega morja, torej kopnega in morja, ki ga je imela Slovenija 25.6. 1991. Današnji govorniki so navedli tehtne argumente proti sporazumu in vabim vas, da njihove argumente soočite z argumenti vlade in strank kapitala. V Inštitutu smo to že storili in državljanom in državljankam, še posebej mladim, sporočamo:Udeležite se nedeljskega referenduma in glasujte proti. Ne dovolite, da bi drugi odločali namesto vas.Ne nasedajte medijski propagandi, kako velesile in Evropska unija pričakujejo, da bomo potrdili ta sporazum. Kaj  menijo velesile in Evropska unija je sicer pomembno, vendar nič ni pomembnejše od naše odločitve. Samo mi, državljanke in državljani, lahko odločamo o slovenski zemlji in nihče drug.Ne nasedajte besedam vlade in strank kapitala, češ da je arbitražni sporazum enkratna priložnost za rešitev spora.

Ne verjemite, da bi padec arbitražnega sporazuma pomenil poslabšanje odnosov s Hrvaško. Ne bojte se, da bi bilo zaradi propadlega sporazuma ogroženo vaše premoženje na Hrvaškem, niti tega, da bi vam tam propadle počitnice. Ne verjemite strankam kapitala, ki govorijo, da se bo, če pade arbitražni sporazum, gospodarsko sodelovanje poslabšalo. Naj vas spomnim, da so mnogi gospodarstveniki, profesorji in politiki leta 1991 javnosti oznanjali, da Slovenija brez jugoslovanskega trga ne bo preživela. Kapital nima domovine in pogosto tudi nobenega odnosa do nje. Za marsikoga je dovolj že poštni nabiralnik.

Ne pristajate na nerazumen argument, da je mejni spor pač enkrat treba rešiti, tudi če je izid negotov. Nič usodnega se ne bo zgodilo, če referendum v nedeljo pade. S tem bomo odprli pot za nova pogajanja o pravični meji, ne pa o taki, kot jo lahko prinese arbitražni sporazum. Nič hujšega ne bo, če se bomo pogajali desetletja. Važno je, da krepimo s Hrvaško vse možne oblike sodelovanje in utrjujemo prijateljstvo dveh sosednjih narodov.

Državno ozemlje je vrednota, zato mora biti vsak korak skrbno premišljen. Slovenci smo velik del svojega ozemlja izgubili pod mednarodnim pritiskom, ali pa  zaradi lastnih politikov. Ne smemo dopustiti, da bi se naše ozemlje še naprej zmanjševalo.

 V nedeljo se bo vsak odločil po svoje; podpora arbitražnemu sporazumu je prvi korak k nadaljnjemu  zmanjševanju slovenskega ozemlja. Če obstaja še tako majhna možnost, da bi do tega prišlo, moramo glasovati PROTI, kajti, ko gre za slovensko ozemlje ne sem biti nejasnosti in negotovosti.

Mladi generaciji pa priporočam naslednje. Preden se boste odločili, kako boste glasovali, se vprašajte:« Kaj bom odgovoril mojim otrokom in vnukom, ko me bodo vprašali, kako sem glasoval tisto junijsko nedeljo davnega leta 2010?«

V nedeljo glasujte proti, da bo Slovenija takrat vsaj tolikšna kot je danes.