Državni zbor je kot zakonodajalec upravičen do vseh informacij v zvezi z migrantsko krizo

Poslanke in poslanci na današnji izredni seji na predlog Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb razpravljajo o predlogu priporočila v zvezi z načrti Vlade RS za reševanje migratske krize. V imenu predlagatelja je stališče podal predsednik KNOVS mag. Branko Grims.

Magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani. Vsem zbranim prav lep pozdrav v imenu celotne Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Varnost, ki je temeljno področje našega dela, je tista dobrina, ki se je zavemo takrat, kot zdravja, ko ga izgubimo. Varnost je temeljna dobrina, ki bi jo morala zagotavljati vsaka državna in meddržavna skupnost vsem, ki živijo na njenem ozemlju. Predvsem pa je varnost kompleksno vprašanje, ki ga ni mogoče zagotavljati samo s pomočjo posameznih delov oziroma institucij ali sodelovanja samo nekaterih delov družbe, ampak zahteva celovit pristop. Zahteva to, da pri tem sodelujejo vse veje oblasti, tako izvršilna, ki je tu temeljni nosilec, kot seveda tudi parlamentarna, torej zakonodajna in sodna veja oblasti. Samo na ta način se doseže varnost kot celoto. Vedno se je treba izogniti pasti, da se pomešajo različni koncepti, da se poskuša omejiti vprašanje varnosti samo na nekatere institucije, ker je to nevarno, ker se prepleta koncept varnosti in koncept moči in to smo v zgodovini velikokrat videli kot vzvod za uveljavljanje parcialnih interesov posameznih elit. In zagotovo si nihče ne želi, da bi se v Sloveniji tudi to zgodilo.

Razlog za današnjo točko dnevnega reda, za današnji naš predlog za sejo je nastal v dveh delih. Prvi je bil, da smo na eni od prejšnjih sej komisije sprejeli na predlog dr. Trčka sklep, da bi na naslednji seji obravnavali tisto, kar je takrat napovedal zunanji minister, torej, da ima vlada štiri scenarije za soočanje z migrantsko krizo. Zakaj je to tako pomembno za naš delo? Iz preprostega razloga, ker komisija v okviru svojih pristojnosti preučuje varnostne vidike, ocenjuje možnosti in nujnost za sodelovanje in nadzor za to pristojnih služb in v okviru svojih pristojnosti daje vladi tudi ustrezna priporočila in predloge. To smo v tem državnem zboru pred nekaj meseci tudi udejanjili, na naš predlog je bil sprejet sklep, ki je v bistvu pomenil, da je treba bistveno več pozornosti in tudi več materialnih sredstev, torej denarja, nameniti varnosti zaradi modernih soočanj, predvsem seveda migrantske krize, ki danes kot izziv stojijo pred Slovenijo.

Toda, ko smo sklicali sejo za to točko, smo zadnji popoldan, nekje ob peti uri dobili v državni zbor dopis Ministrstva RS za notranje zadeve, v katerem nas je ministrica seznanila, da se ne ona, ne njeni, ne predstavniki policije te seje ne bodo udeležili, in sicer zaradi njihove ocene, da obravnava omenjenega poročila, citiram: »presega pristojnosti komisije v odnosu do policije kot varnostne služb,« zato in zaradi drugih obveznosti pač opravičujejo in napovedujejo odsotnost predstavnikov. To bi v praksi pomenilo, če bi na to pristali, da komisija lahko zaključi s svojim delom, kajti če je kaj danes varnostni izziv najvišje kategorije, ki je pred to državo, ne samo pred njenimi formalnimi institucijami, ampak pred vsemi državljankami in državljani, je to varnostni izziv ilegalnih migracij, ki smo jim priče v zadnjih mesecih, žal v zadnjih mesecih tudi na ta način, da gredo praktično vse migracije v Evropo preko naših tal.

Kaj bo, ko se pojavi povratni tok?

To seveda odpira številna vprašanja in zdaj, ko so se stvari spremenile tudi v ciljnih državah, predvsem se je spremenil odnos v severnih državah, delno se je tudi že v Nemčiji, zelo močno se je spremenil v Avstriji. To postavlja vprašanje, kaj bo s Slovenijo? Odločitev, da se je postavilo razmere, ko gre celoten ta tok preko Slovenije, je odprl vprašanje, kaj bo, ko se pojavi povratni tok? In s tem se v tem trenutku že srečujemo. Zato je še kako pomembno tudi tu vprašanje sodelovanja za to pristojnih služb, varnostnih, obveščevalnih in seveda policije, ki je tisti prvi temelj, ki v tem trenutku brani varnost države Slovenije. Potrebno ga bo braniti še drugače. Za vse, ki ste imeli izkušnje z migranti, dobro veste, da zanje obstaja samo ena realna avtoriteta in to je vojska. Šele takrat, ko se pojavi vojak, se začne situacija umirjati, šele takrat ljudje zares prisluhnejo, šele takrat je mogoče vzpostaviti in obvladovati razmere. In s tem seveda zagotoviti tisto temeljno vrednoto, ki jo vsi državljani in državljanke od svoje države upravičeno pričakujejo – to je varnost.

Parlamentarna demokracija je sama po sebi vrednota, iz katere tako Evropa, moderna Evropa kot Svet Evrope črpata razloge za čim večjo enotnost in že dolgo opozarjajo, predvsem institucije Sveta Evropa pa tudi Evropske unije, da tam, kjer je pomanjkanje parlamentarnega nadzora, kjer se poskuša kakorkoli parlamentarni nadzor omejevati, nastopi prej ali slej demokratični deficit in zavračanje parlamentarne demokracije s strani javnosti, ki se potem odraža v abstinenci pri volitvah, pri referendumu in na koncu se to izrodi praviloma v politični ekstremizem in v najslabšem primeru celo v nasilje. Zato je zelo pomembno, da se stvari pravočasno osvetlijo.

Zato tudi dostikrat naša komisija ravna drugače in ravno na tej seji, ki se je žal, ne predstavniki policije, ne notranjega ministrstva niso želeli udeležiti, smo želeli tudi informacije, kako je s provokacijami, ki smo jim bili priče. Veste, kaj se je dogajalo na gradbišču džamije. In pa tudi s požigom oziroma poškodovanjem vozil pred POP TV. Tudi na to takrat nismo mogli dobiti odgovorov zaradi tega, ker pač pristojnih ni bilo. Samo kot dodatni detajl, kako odsotnost oziroma neizvrševanje svoje vloge s strani izvršilne veje oblasti lahko okrni nadzorno vlogo parlamenta, ki ga v danem primeru opravlja Komisija za nadzor varnostno-obveščevalnih služb, ki je postavljena z absolutno večino, torej z nekim posebnim zaupanjem v imenu parlamenta, kot celota.

Naša prednost je, da delamo na zaprtih sejah, da se torej tam lahko pogovarjamo odkrito in da nam je tudi dostopen ves zaupen material, saj samo na ta način lahko svoje delo tvorno opravljamo. Brez tega kontrolne funkcije ni. Ravno zaradi tega nas po drugi strani zavezuje molčečnost in zaradi tega je kakršnokoli odrekanje dajati informacije toliko bolj neodgovorno dejanje izvršilne veje oblasti. To je bilo enotno mnenje vseh, ki smo bili takrat na seji. In lahko samo obžalujemo, da je do te situacije prišlo.

Zaradi tega smo želeli predvsem opozoriti, da pri tako pomembnem varnostnem vprašanju kot je migrantska kriza, je potrebno iskati načelo konsenza. Načelo konsenza, ki pa ga je možno seveda iskati samo na osnovi verodostojnih in celovito dostopnih informacij, ki morajo biti dostopne tako poziciji, ki je zastopana v vladi, kot tudi opoziciji, ki ima svoje zastopnike samo v parlamentu. Pri teh res temeljnih državnih vprašanjih, kot je recimo vprašanje varnosti, zlasti ob takem izzivu, kot je migrantska kriza, bi bilo najbolje, če bi lahko dosegali o vseh temeljnih vprašanjih konsenz. Kadar pa to ni mogoče, pa je zagotovo v interesu vseh, v interesu javnosti, v interesu odgovorne izvršilne veje oblati, če je odgovorna, kot tudi v interesu parlamenta, da se poskuša doseči kar največja stopnja soglasja. Samo na ta način in ob predstavitvi vseh argumentov in pomembnih dejstev tudi javnosti se pač doseže tisti konsenz v družbi, ki je pomemben za njeno optimalno delovanje.

V Sloveniji ne potrebujemo prav nobenega ilegalnega migranta

Vsi vemo, da če je prisoten strah, to ne vpliva slabo samo na morebitno ravnanje posameznika, ampak zato trpi tudi ekonomija. Če je prisoten strah, če je prisotna zavest o nekem nesorazmernem tveganju, podjetniki ne bodo investirali, ne bo novih produktivnih delovnih mest. In navadni ljudje, državljanke in državljani, bodo hranili denar doma ali v najboljšem primeru v bankah. Denar ne bo krožil, ne bo poganjal ekonomije. In zato ekonomija ostane v nekem vrtincu, v spirali, ki vodi samo še navzdol. In ni slučaj, da se zdaj, odkar gre toliko migrantov preko Slovenije, se napovedi, ki so bile že nekoliko optimistične na področju ekonomije, podjetništva in gospodarstva spreminjajo, žal, v zelo, zelo negativno smer, ker pač strah naredi svoje.

Zaradi vsega tega smo predlagali, da se skliče ta seja, da se torej na seji predstavijo vsi tisti podatki, do katerih, smo trdno prepričani, imate vsi, poslanke in poslanci, pravico, in v tisti meri, kolikor je le mogoče, smo dolžni dati te informacije tudi javnosti, zato ker ne sme nastati vtis pri katerikoli veji oblasti, da se nekaj skriva. Ljudje hočejo vedeti, kaj jih čaka, hočejo vedeti vse temeljne podatke za svoje odločitve, hočejo vedeti, kako bodo živeli in kaj naj storijo, da bodo kar najbolj pripomogli k skupni blaginji, in kaj morajo storiti za svojo lastno varnost. Predvsem pa pričakujejo, in jaz upam, da se zavedamo tega vsi-, da storimo vsi, vsaka komisija, parlament kot celota in vsaka veja oblasti zase in skupaj, vse, da zagotovimo tiste temeljne dobrine, ki smo jih dolžni ljudem zagotavljati, torej, pravico do varnosti, pravico do doslednega spoštovanja osebne integritete, še posebej žensk in otrok, da smo dolžni storiti vse za to, da poženemo ekonomijo, da smo dolžni storiti vse za blaginjo in varnost ljudi.

Iz tega razloga naj končam samo z dogodkom, ki je zagotovo na nek način prelomen v Sloveniji. Samo dva dneva nazaj, v soboto, ste lahko videli, kako izgleda ljudska vstaja pred poslopjem nekdanjega Baumaxa v Kranju, natančneje v občini Šenčur, za tiste, ki Gorenjske ne poznate tako dobro. Sporočilo je bilo eno samo: V Sloveniji ne potrebujemo prav nobenega ilegalnega migranta. Kdor tega sporočila ni hotel razumeti do zdaj, upam, da ga bo. In zaradi tega – kajti tu ni šlo za prav nič nasilnega, za prav nič slabega, ampak je šlo za izraz zavesti, da želimo živeti varno, da želimo živeti za svojo domovino – je treba storiti vse, da se temu tudi prisluhne. Ljudje imajo pravico imeti oblast, ki jim prisluhne. Dolžnost oblasti pa je, da posluša, kaj ljudje od nje pričakujejo, in da se ne obnaša kot kukavica, ki polaga neka kukavičja jajca naokrog, ampak da ljudem predstavi jasno sliko, da jim pokaže točne rešitve in da se potem tistega, kar ljudem ponudi, tudi drži. Danes je za to priložnost.

V imenu celotne komisije tudi izražam pričakovanje, da bo izvršilna veja oblasti predstavila vse, kar pripravlja na tem področju in kar je treba vedeti danes tu, zato da seznani državni zbor kot parlamentarno telo, kot nosilca parlamentarne veje oblasti, in ker je seja odprta, da s tem seznani tudi javnost. Trdno sem prepričan, da se vsi zavedate, da ne samo pravica, ampak tudi dolžnost poslank in poslancev je, da se o tako pomembni temi seznanijo, naša skupna dolžnost pa je, da damo ustrezno, celovito in pošteno informacijo tudi slovenski javnosti. Samo na ta način bo predlog komisije upoštevan in samo na ta način bo cilj komisije, ki je zajet v dveh sklepih, o doslednem in korektnem informiranju in o iskanju konsenza, tudi dosežen. Hvala.