Državni sekretar na Ministrstvu za finance Peter Papež je na izredni seji Državnega zbora predstavil stališče vlade do razvojnega zakona in poudaril njegove ključne ukrepe za razbremenitev prebivalstva, podjetnikov in gospodarstva. Poslancem je na primeru vsakdanjega življenja slovenske družine pojasnil, kaj prinaša razvojni zakon, ter izpostavil pomen referenduma, predvidenega za 6. december.
V nadaljevanju objavljamo celotno stališče:
»Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovane državljanke in državljani!
Spoštovani tudi tisti, ki ste šest milijonov in pol evrov namenili za 13.000 računalnikov, zdaj pa meni očitate, kaj imam tukaj nalepljeno.
Danes Državni zbor odloča o datumu referenduma. Vlada k odloku nima pripomb. 6. decembra bodo odločali ljudje. Zato vam bom danes povedal, kaj razvojni zakon pomeni za en dan v življenju slovenske družine in za gospodarstvo.
Zjutraj: mama v trgovini kupi kruh, sadje in jajca. Kruh je za tretjino dražji kot leta 2022. Razvojni zakon trajno znižuje DDV za kruh, mleko, meso, sadje, jajca, zelenjavo, olje in sladkor. To ni luksuz. To so osnovna živila.
Dopoldne: oče, obrtnik, v slabem letu zasluži približno toliko kot nekdo z minimalno plačo. Državi za prispevke plačuje okoli 650 evrov na mesec. Po novem bo plačeval okoli 250 evrov. To je razlika med tem, ali zapre dejavnost ali zaposli novega delavca oziroma vajenca.
Opoldne: babica, upokojena medicinska sestra, želi pomagati na oddelku, kjer primanjkuje kadra. Danes ji država zaradi dela vzame večji del pokojnine. Ko se bo zakon uveljavil, bo prejemala polno plačo in celotno pokojnino, prav tako pa ji ne bodo odtegovali prispevka za dolgotrajno oskrbo. Babica je namreč vse življenje že prispevala in plačevala davke.
Popoldne: dedek z napotnico čaka na zdravstveno obravnavo. Prejšnja vlada je v prvem letu za krajšanje čakalnih vrst porabila okoli 137 milijonov evrov, vrste pa so bile najdaljše v zgodovini. Denarja ni manjkalo, manjkalo je pameti. Po novem bodo lahko zdravniki s soglasjem delali več. Vsaka dodatna ura zdravnika pomeni enega dedka manj v čakalni vrsti.
Zvečer: sin, star 27 let, išče stanovanje. Lastnik, ki stanovanje odda mlademu do 30. leta starosti ali družini z otrokom, bo plačal 5 namesto 25 odstotkov davka.
Ko družina prižge luč, opere perilo in se ogreva, bo lahko vlada za devet mesecev znižala DDV za elektriko, plin in drva na 9,5 odstotka.
In ponoči: hči, inženirka, odgovarja podjetju iz Gradca, ki ji ponuja delo. Avstrija ima zgornjo mejo za obračun prispevkov pri 6930 evrih. Predlog zakona jo pri nas uvaja pri 7500 evrih. Hčer želimo obdržati doma.
To je razvojni zakon. Ne zakon za bogate, ampak zakon za to družino in zakon za gospodarstvo.
Kaj torej prinaša podjetjem in gospodarstvu, ki nekaj ustvarjata?
Slovenija je med državami OECD z najvišjim davčnim primežem. Industrijska proizvodnja je padla, izgubljamo konkurenčnost. Podjetja kot največji oviri navajajo stroške dela in pomanjkanje delavcev.
Razvojni zakon odgovarja na te izzive. Zgornja meja za obračun prispevkov podjetjem pomaga obdržati strokovnjake, polna pokojnina vrača na trg dela izkušene ljudi, mladi podjetniki pa dobijo nižje prispevke in enostaven sistem normiranih stroškov.
Naj omenim še kmete. Ti bodo deležni nižjega DDV za semena in gnojila.
Razvojni zakon daje tudi jasno sporočilo vlagateljem: Slovenija razbremenjuje delo in pravila veljajo za vse.
Nasprotniki vsemu temu pravijo, da si tega ne moremo privoščiti.
O gospodarstvu nas učijo tisti, ki so 7,7 milijona evrov plačali za podrtijo na Litijski in ki so 6,5 milijona evrov namenili za računalnike, ki so stali v skladiščih.
In o čem bomo dejansko odločali 6. decembra? Kaj mora vedeti vsak volivec?
Ne bomo izbirali po delih. Če zakon pade, pade vse.
Spoštovani!
- decembra ne bodo odločali sindikalni štabi, opozicija ali plačane nevladne organizacije. Odločali boste ljudje: mama, oče, babica, dedek, sin in hči.
Nasprotniki imajo proti vsemu temu eno samo besedo: PROTI. Mi imamo za vse to eno besedo: ZA.
ZA boljšo Slovenijo. ZA razvoj.
Vlada podpira odlok in razvojni zakon.
Najlepša hvala.«