Državljanke in državljani si zaslužijo pošten, pravičen in nepristranski sodni postopek voden v razumnih rokih

Kdaj lahko poslanke in poslanci pričakujemo javno predstavitev nove reforme pravosodja s konkretnimi odgovori na pereča vprašanja povezana z delom sodišč. V okviru 13. redne seje državnega zbora so ministrice in ministri odgovarjali na poslanska vprašanja.Poslanka  SDS Sonja Ramšak je postavila vprašanje ministru za pravosodje dr. Senku Pličaniču.Magnetogram ni avtoriziran. SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica Državnega zbora. Spoštovani ministri, kolegice in kolegi!?Delo mi je nekako olajšano glede na to, da je že moja kolegica Opecova postavila ministru podobno vprašanje, pa vendarle naj nekako tudi sama vam postavim vprašanje, mislim, da sva o podobni zadevi govorila že tudi v sami predstavitvi, ko ste se predstavil nam poslankam in poslancem za novega ministra za pravosodje oziroma že prejšnjega. Namreč v Ustavo smo zelo lepo zapisali, da je Republika Slovenija tudi pravna in socialna država, pa vendar državljanke in državljani, pa tudi gospodarski subjekti vse pogosteje ugotavljamo, da temu ni tako. Namreč, ko govorimo o učinkovitosti sodstva kaj hitro naletimo na to, da se vsi tisti, ki nastopajo pred posameznimi sodišči ali pa v kazenskih in drugih postopkih, ugotavljajo, da se ti postopki v bistvu odvijajo v nerazumno dolgih rokih, da je zaupanje v institucije pravne države zaradi tega izjemno načeto, še nikoli ni bilo tako načeto in mislim, da je potrebno čim prej sprejeti tudi zakonodajno reformo pravosodnega sistema. Sodstvo je, kot sem že dejala, zelo neučinkoviti in tudi sami ste že v odgovoru kolegici Opecovi nakazali nekatere probleme vezane predvsem na organizacijo samih sodišč in moram reči, da se tukaj z vami močno strinjam, da tako kot ostalih delih javne uprave se velikokrat z neučinkovitostjo soočamo tam kjer nimamo zagotovljenega tudi dobrega menedžiranja. Vendar pa zato niso krive državljanke in državljani in zato menim, da si vsi zaslužijo pošten, pravičen in nepristranski sodni postopek, ki naj bo voden tudi v razumnih rokih. ?Zato vas, spoštovani minister, sprašujem: Kdaj lahko poslanke in poslanci pričakujemo javno predstavitev nove reforme pravosodja s konkretnimi vprašaji na katere ste nakazal, da boste odgovorili v okviru mojega vprašanja? ?In seveda s pogledom na spletno stran lahko ugotovimo, da je kar nekaj teh predlogov zakona tako v strokovni razpravi kot tudi v medresorskem usklajevanju in tudi že nekateri tudi vladni proceduri in tudi v proceduri v Državnem zboru. Že v naprej se vam zahvaljujem za odgovor. Hvala. ???DR.SENKO PLIČANIČ: Hvala. Jaz bi kar tukaj nadaljeval kjer ste končali. Z vidika državljank in državljanov, če pogledamo z njihove perspektive, pa z naše, saj smo tudi mi sami državljani in državljanke, je v resnici nepomembno to razpravljanje o tem kdo je za kaj odgovoren. Vsi si želimo, vsi si želijo, da bi Slovenija čim prej postala pravna država v pravem pomenu te besede. in v tem okviru, da bi sodstvo res bilo učinkovito, to pomeni hitro, da bi do pravice prišli hitro, samo hitra pravica je prava pravica. Jaz popolnoma razumem, da je to edini legitimen pogled na stvari, pa kljub temu, ko se pa sprašujemo kaj lahko mi naredimo, kaj lahko mi kot vlada naredimo, kaj lahko poslanke in poslanci tukaj v parlamentu naredite, je pa kljub vsemu treba imeti pred očmi to, da ko govorimo o sodstvu, govorimo o samostojni veji državne oblasti, tako kot je zakonodajna veja samostojna, kot je vlada, pa uprava samostojna, tako je tudi sodstvo samostojna veja oblasti. In še enkrat ponavljam, izvršilna in zakonodajna veja imata tukaj omejene možnosti vplivanja na to kar je temeljni cilj in temeljna želja vseh nas, to je, da bi čim prej sodstvo postalo čim bolj učinkovito, bolj učinkovito kot je, da bi se čim prej povrnilo zaupanje državljank in državljanov v delovanje praven države, delovanje sodstva, ki je temeljna institucija, ko gre za ta vprašanja. Tako da tisto, kar mi lahko naredimo, delamo in bomo naredili. Še enkrat pa ponavljam in tudi s tega mesta pozivam sodno vejo oblasti, pozivam sodstvo, da se čim prej zave svoje velike odgovornosti, ki jo ima na tem področju, in da čim prej izpelje potrebne korake v smeri večje učinkovitosti lastnega delovanja. ?In če nadaljujem tam, kjer sem prej končal, torej, kaj so tiste zakonodajne spremembe, ki so nujne za to, da se poveča učinkovitost sodstva. Naj še enkrat povem, sam vidim kot poglavitni prostor, glavni manevrski prostor ali pa glavno polje spremembe, ki so potrebne, ali pa kjer je treba spremembe še dograditi, področje vodenja, upravljanja s sodišči. Namreč, mislim, da je to tisto, kar je bilo nekako najbolj zapostavljeno v preteklosti. Kljub temu, kot sem že prej povedal, da že imamo zakonodajo, ki v zadostni meri omogoča učinkovito vodenje, učinkovito upravljanje s sodišči, pa kljub temu te zakonodajne spremembe, za katere ste korektno povedali, da so že v proceduri, nekatere tudi že tik pred sprejetjem na Vladi, so takšne, da še krepijo, bolj transparentno urejajo upravljanje sodišč, menedžment, vodenje in ostala vprašanja, ki so povezana z organizacijo. Namreč, ravno tu je največ manevrskega prostora, tu je največ rezerv, povezanih z racionalizacijo in s tem potem s skrajšanjem postopkov sojenja. In v tej smeri gredo spremembe. ?Naj nadaljujem z naštevanjem teh petih primerov, ki jih je gospa Opec želela. ?Prvi sklop sprememb povečuje pristojnosti predsednikom sodišč in jih dela bolj, kot so bili do zdaj, vodje, šefe, menedžerje. Naj povem, da se temu upirajo v sodstvu, predsedniki sebe bolj doživljajo kot prve med enakimi. Pa kljub temu vsi vemo, da če imamo opravka z neko organizacijo, in sodstvo oziroma posamezna sodišča organizacija so, morajo biti učinkovito vodena. Tako je tudi povsod po svetu in o tem mislim, da ne more biti diskusije. Seveda pa nikoli nisem trdil in tudi zdaj ne trdim, da mora sodstvo biti vodeno na enak način kot upravna enota, kot ministrstvo ali pa kot neko podjetje. Tega nikoli nisem rekel, sodstvo je pač specifična organizacija in temu je treba vodenje in upravljanje prilagoditi. ?Drugo vprašanje, ki je zelo pomembno in se nanaša na tiste, v katerih rokah je sojenje, v katerih rokah je to, ali bodo sodili hitreje kot do zdaj ali ne – to so sodniki sami. Tu mislim, da je nujno, in v tej smeri gredo spremembe, vzpostaviti piramidalni sistem, ko imamo na vrhu sodnika, ki ima potem spodaj dovolj suportnega osebja, ki mu pomaga pri odločanju. Tako da se sodniki sami potem lahko koncentrirajo samo na tiste stvari, ki so res nujne, da jih oni počnejo. ?Tretji, zelo pomemben segment, je povezan z nadzorom izvršilne veje nad sodno vejo ravno v tem pogledu, ki je ključen – v pogledu učinkovitosti, v pogledu hitrosti, v pogledu časovne dimenzije. Namreč, mislim, da sodstvo potrebuje nekoga, nekoga s strani izvršilne veje, ki bo permanentno spremljal, ali svoje delo, svoje poslovanje res dovolj hitro racionalizirajo s ciljem skrajševanja postopkov sojenja. Pa bom potem nadaljeval v odgovoru na vaše dopolnilno vprašanje.SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa.?Moram reči, da tudi sama nisem mislila na nadzor nad delom sodnikov v konkretnih zadevah, ampak bolj na to, kar ste na koncu povedali, da gre bolj za samo učinkovitost delovanja pravosodnega sistema. ?Bi vas pa še dodatno vprašala, kaj menite o trajnem sodniškem mandatu. Glede na to, da smo tudi iz poročil Evropske unije zaznali, pa tudi, ko smo sami obravnavali poročilo o delovanju sodstva, lahko rečemo, da so pogoji za delo sodišč zelo dobri. Da imamo veliko število sodnikov, v katerih strokovno usposobljenost ne dvomim, vendar pa me zanima vaš pogled na trajni sodni mandat oziroma kaj menite o tem, da bi morda lahko povečali učinkovitost sodstva tudi z uvedbo omejenega mandata. Hvala lepa za vaš odgovor.DR. SENKO PLIČANIČ: Hvala. No, če kar nadaljujem. Namreč, naslednji sklop sprememb je ravno s tem povezan, torej z vprašanjem izobraževanja sodnikov. ?Jaz sam sicer mislim, da sprememba ustave v smeri preskusnega mandata ni realna, takšna je bila moja presoja tudi v lanskem letu, zato pa bom predlagal nekaj drugega. Predlagal bom posebno sodniško šolo, v kateri bi se bodoči kandidati za sodnike izobraževali in pridobivali znanje še o čem drugem, kot o pravu, namreč nekdo, ki naj bo nosilec samostojne veje državne oblasti, sodne veje, mora imeti tudi druge veščine, druga znanja, ki niso samo pravna znanja. In mislim, da se je temu v preteklosti premalo pozornosti namenilo, mislim da je delno problem povezan tudi s šolo in samih fakultetah, ki izobražujejo bodoče sodnike, to je pravnih fakultetah. Tudi sam predavam na eni takih in to dobro poznam, ampak da se ta manjko ostalih veščin, ostalih znanj, ki jih nekdo potrebuje za to, da potem postane res osebnost, ker sodnik mora biti neka osebnost, ker je predstavnik, vsak sodnik posebej je funkcionar, vsak sodnik posebej je nosilec sodne veje oblasti. Skratka, v tej smeri gredo spremembe, da bi v neki sodniški šoli po vzoru kar nekaj držav članic Evropske unije sodnike izobrazili v vseh mogočih pogledih in potem tudi ta zaključek šole v smeri spremembe, za enkrat enotnega pravniškega državnega izpita na ta način, da bi imeli poseben izpit za tiste, ki želijo postati sodniki, bolj oster in bolj strog. Tudi sicer mislim, da je izobraževanje, permanentno izobraževanje sodnikov, tudi ostalih udeležencev v pravosodju, tožilcev, notarjev, odvetnikov in tako naprej, izjemnega pomena. Mislim, da se je temu tudi v preteklosti premalo pozornosti namenilo, tako da nameravam okrepiti tudi ta del, tukaj pa je pomembna pristojnost ministrstva, ki ga vodim, namreč v okviru Centra za izobraževanje v pravosodju imamo možnost, torej izobraževanja sodnika in ostalih narediti več kot je bilo narejeno do zdaj.?In potem na koncu, peti sklop sprememb, ki so tudi pripravljene, nekatere pa še bodo pripravljene, se nanašajo na bolj racionalno organizacijo sodstva. Tukaj pa ne mislim na mikro organizacijo, na ta tako imenovan case management oziroma kako se upravlja s posameznimi primeri, ki pridejo na sodišče, ampak z organizacijo sodstva kot takšnega. Vemo kakšna organizacijo sodišč imamo – okrožna, okrajna, višja, vrhovno sodišče. Tukaj mislimo iti v smeri racionalizacije na prvi stopnji, kjer bo večji poudarek dan okrožnim sodiščem, tako imenovanim sodnim okrožjem. Skratka, gre za neko racionalizacijo s katero mislimo tudi da bo prispevala k večji učinkovitosti sodstva, torej skrajšanju sodnih postopkov. ?Za konec naj povem še to, da je treba pa le priznati, da sodstvo je v zadnjih nekaj mesecih nekatere premike v smeri racionalizacije svoje… …/Znak za konec razprave./… naredilo z že opaznimi rezultati. In ne morem si kaj, da ne bi ugotovil, da je to najbrž tudi delno posledica politike vlade v lanskem letu, ko sem sam stalno opozarjal na to, da je sodstvo …/Izklop mikrofona./… premalo učinkovito in da se mora ta učinkovitost popraviti in to hitro. Časa namreč nimamo veliko.SONJA RAMŠAK (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoča. Hvala, gospod minister, za te vaše dopolnilne odgovore. ?Glede na to, da je reforma pravosodja ena ključnih reform, bi predlagala, da se opravi tudi razprava v skladu z drugim odstavkom 246. člena Poslovnika Državnega zbora. Hvala.