Državljanke in državljani menijo: Dober šolski sistem in dober učitelj sta vredna zlata

Slovenska demokratska stranka je v zadnjih dveh letih predstavila alternativni vladni program po posameznih področjih za prihodnje mandatno obdobje. Za slovenske demokrate je pomembno, da politika dela za ljudi, za blaginjo posameznika in za blaginjo Slovenije. Program za prihodnje mandatno obdobje so pripravljali ljudje, ki delajo na posameznih področjih in tudi poznajo težave ter imajo rešitve. Javnosti smo v zadnjih 14 dneh intenzivno predstavljali program s področja šolstva, izobraževanja in športa.  Osrednje geslo za področje šolstva  je: dobre šole, odlična znanost, šport za vse. V Slovenski demokratski stranki menimo, da Slovenija potrebuje izobraževalni sistem, ki daje uporabno znanje, razvija ustvarjalnost, inovativnost in kritično mišljenje ter vzgaja za vrednote in v duhu domoljubja. Tako je tudi na področju izobraževanja in znanosti treba zagotoviti dostopnost, kakovost, fleksibilnost in učinkovitost ter povezati izobraževalni sistem s trgom znanja.

Državljanke in državljani ste se na družbenih omrežjih tudi tokrat odzvali z različnimi mnenji  in komentarji v zvezi z ukrepi, ki jih v SDS predlagamo na področju šolstva in izobraževanja. Največ komentarjev ste namenili vlogi učitelja v šoli, veliko odzivov je bil deležen tudi slovenski šolski sistem, prav tako pa ste mnogi komentirali področje zasebnega in javnega šolstva. Nekaj komentarjev pa ste namenili še rabi slovenskega jezika v šolskem izobraževalnem sistemu.

O avtonomiji in ustvarjalnosti učiteljev so mnenja državljank in državljanov deljena. Nekateri menijo, da učitelji niso sposobni opraviti svoje osnovne naloge. »Učitelji nimajo pojma. Najprej naj opravijo svojo nalogo in to je, da otroke nekaj naučijo in seveda pokažejo kako se naučiti,« je bil kritičen J.R.  T. Ž. pa meni, da učitelj nikakor ni avtonomen pri svojem delu. »Učni načrt, urnik, konference, govorilne ure, popravljanje pisnih izdelkov, matura, roki … vse to je predpisano tako kot šolski koledar. Malo več spoštovanja do tega poklica in ne govoriti o izprijenem socializmu … naše šole niso bile slabe in tudi sedaj niso. Le malo več zdrave pameti in samoiniciative manjka,« je zapisala omenjena državljanka. A.H. pa meni, da učitelj pridobi avtonomijo s svojim znanjem. »Če ga ima, se tudi eksternosti ne boji … Se pa bojim, da je malokomu v interesu, da bi ljudje bili izobraženi. Če so izobraženi, so lahko kritični …« je zapisala A.H. Državljanka J.L.F. pa pravi, da je »dober učitelj zlata vreden.«

B. V. ob vprašanjih vloge učitelja meni, da je pomembno, kakšno je družinsko okolje, v katerem raste otrok. »V otroke je potrebno vlagati veliko pozitivne energije in učiti z zgledom. Zelo pomembno je, da vzgajamo hvaležnost. In ko je odnos, spoštovanje in zaupanje v družini, tudi v šoli vse teče odlično,« je ocenil omenjeni.

Glede povezovanja šolstva z gospodarstvom je A.K. ocenil, da si tega želi vsaka država, vendar je zadeva izjemno kompleksna. »Težko je najti dobro inovacijo in jo nato še prodati na svetovnem trgu. Preverite, koliko start-up podjetij preživi v Sloveniji. Morda od desetih eno do dve v dveh letih. Pokazatelj, kako krut je kruh podjetništva! V Sloveniji večinoma prevladuje predelovalna industrija oz. industrija, ki dela kakšne dele za velike korporacije. Da bi izvažali komplet izdelke ( plod našega znanja ) – izjemno malo!!! Želel bi si, da bi bilo tega več!« je zapisal omenjeni.
Tudi S. Č. meni, da je ključno, da začnemo ceniti lasten intelektualni kapital in razvijamo kakovost, dodano vrednost in presežno. »Ljudem, ki so se v lastni domovini šolali po 17 in več let, je treba ponudi prave priložnosti za ustvarjalne prispevke k družbenemu razvoju, ne pa jih pustiti, da obupujejo v tej družbi ali pa odpirajo s.p.-je, za katere bi bila dovolj že osnovna šola,« je zapisala. Državljan G.V. pa meni, da imamo intelektualni potencial, a da sedaj potrebujemo še vlado, ki bo zadeve dobro izpeljala. »Verjamem v SDS,« je zapisal omenjeni. Državljan J.R. pa je navedel, da če se pogleda, koliko sposobnih ljudi, visoko kvalificiranih gre vsako leto iz naše ljube domovine in koliko jih je uspelo tam, ker so bili prepoznavni za sposobne, bi pri nas s svojimi talenti marsikaj naredili.

Glede javnih in zasebnih šol državljani menijo, da zasebne šole, ki jih je manj kot 1% ne ogrožajo javnih, »temveč so javne šole ogrožene, zaradi takšnih kot je Štrukelj.« Državljanka D.B. pa meni, da se nekateri bojijo zasebnih šol, ker se tam »ne vzgaja komunistična mladina in tega, da bi ljudje spregledali, jih je na smrt strah.«

Glede učnih načrtov pa državljani ugotavljajo, da bi otroci potrebovali več vsebin, ki bi bile življenjsko pomembne. »V šole bi morali vpeljati etiko, in sicer z lastno metodiko ter jo poučevati na interaktiven in dialoški način,« je zapisala S.Č. in dodala, bi šola potrebovala več življenjskih predmetov, kot so : psihologija, sociologija, filozofija, »da se gradi zdravo, konstruktivno, kritično mišljenje in razvija samozavestni državljan. Tudi umetnosti bi lahko bilo več,« je zapisala omenjena. Drugi pa so bili mnenja, da se v šolstvu potrebuje več podjetniških in ekonomskih vsebin ter znanja.

Ko se spregovori o vlogi jezika v šolstvu, pa se komentatorji strinjajo, da je materni jezik pomemben del šolskega sistema. Državljanka S. Č. je tako pritrdila temu, da je ideja, da bo Slovenec – slovenski študent poslušal predavanja slovenskih profesorjev v slovenščini in na slovenski univerzi, bila položena v zibelko že ob ustanovitvi ljubljanske univerze. Po njenem mnenju je slovenski jezik v šolstvu pomemben zato, da se razvije pojmovni aparat posamezne doktrine v slovenščini in se tako poskrbi za razvoj jezika. 

Vir fotografije: internet