Državi manjka strategija razvoja finančnega sektorja

Vizjak: “Kako premier vidi srednjeročni razvoj NLB?” Na seji državnega zbora so poslanke in poslanci med drugim razpravljali o odgovoru predsednika vlade Pahorja na poslansko vprašanje Radovana Žerjava (SLS) v zvezi s prodajo državnega premoženja. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Andrej Vizjak.V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.MAG. ANDREJ VIZJAK: “Spoštovani predsednik vlade, spoštovani minister oziroma ministra. Spoštovane kolegice in kolegi. Meni je zelo žal, da nekatere koalicijske poslanske skupine in tudi opozicijske ugotavljamo en primanjkljaj k tej državi in to je primanjkljaj po strategiji razvoja finančnega sektorja ali kakorkoli vi to drugače imenujete strategiji upravljanja s kapitalskimi naložbami države. Torej, res je, kako se obnašati v nujnih potrebnih ukrepih za stabilizacijo finančnega sektorja v državi, če nimamo niti strategije razvoja finančnega sektorja opredeljene. Vlada kot pomemben lastnik ključnih državnih bank Nove ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor in še nekaterih drugih manjših, sploh ne ve, kakšni so dolgoročni, razvojni izzivi, postavljeni pred samega lastnika v zvezi s temi bankami.In zato najprej premierja sprašujem, kasneje bo imel v imenu največje pozicijske poslanske skupine, kako on vidi osebno, srednjeročni razvoj Nove ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor, kakšna bo lastniška struktura čez tri oziroma pet let, glede na njegovo videnje. On vodi to vlado. Namreč, če bomo dobili ta odgovor, potem bo tudi jasen odgovor na vprašanje, ki ga je sprožil poslanski kolega Radovan Žerjav, kaj bo z lastniško strukturo te banke. Še nimamo odgovora, glede razvoja finančnega sektorja v tej državi, ne moremo imeti tudi odgovora na to podvprašanje, kakšna bo prihodnja lastniška struktura. Verjamem, da bo vlada zagrizla v to ambicijo, da bo naredila oziroma skreirala strategijo upravljanja kapitalskih naložb, da mora imeti premier danes svoje stališče do tega vprašanja, in mene zanima to stališče. Mene zanima stališče tudi od ministra za razvoj in ministra za finance, v kolikor niso njihova stališča povsem poenotena. Moram reči, da imam tak občutek, da niso poenotena. Opozicija je v preteklosti v nekih drugih časih opredelila, kako vidi razvoj finančnega sistema in tudi konkretno Nove Ljubljanske banke v prihodnje. Zagovarjali smo večinsko državno lastništvo in močnega strateškega partnerja, zadeve pa so se v tem času drastično spremenile. Z nastopom finančne gospodarske krize so bili pred Novo Ljubljansko banko, pred cel finančni sistem in pred vlado postavljeni novi izzivi, nove naloge. Takrat se je preizkušala tudi tista teza, in se še preizkuša tista teza ali državno lastništvo v bankah zagotavlja nek odzivnejši odnos te banke do problemov nacionalnega gospodarstva in podjetij. Številna poročila, tako Banke Slovenije, revizijska poročila računskega sodišča, tudi primeri iz prakse kažejo, da so slovenske banke, in če posebej izpostavim tu Novo Ljubljansko banko pri tem, kar zatajila. Niso servisirala novih perspektivnih podjetij, temveč so bolj ali manj lizala rane iz preteklosti. Lizala so rane zgrešenih ali pa predoziranih naložb lastniške konsolidacije v mega gradbene projekte in podobno. Torej sanirala so te kredite preko reprogramov.In da se to ne izmišljuje samo opozicija, spoštovani premier, vam lahko preberem tudi zaključke revizijskega poročila, v kolikor jih niste, saj ste jih na vladi sprejeli, zaključnega računa in revizijskega poročila, ki pravi, da sta dve milijardi izdanih poroštev v letu 2009, izdanih poroštev Republike Slovenije v letu 2009, in sicer za omejitev učinkov finančne krize od katerih je na Novo Ljubljansko banko odpadla 1,5 milijarde evrov, da niso bili ustrezno zavarovani glede na določbe zakona o javnih financah. To se pravi, nimamo niti ustreznega zavarovanja. In obstaja verjetnost, to piše revizijsko poročilo, da so bila sredstva Novi Ljubljanski banki in A banki pridobljena s prodajo obveznih zavarovanih s poroštvom Republike Slovenije, uporabljena tudi za refinanciranje kreditov namenjenih menedžerskih odkupov in teh tako imenovanih tajkunskih zgodb.Torej, kljub temu, da smo to zapisali v zakone, ki ste jih tu sprejemali, kam se sme uporabljati so te banke, obstaja torej velika verjetnost, kot ugotavlja Računsko sodišče, da se je to zgodilo. Skratka povedano, banke v večinski državni lasti so uporabile državo kot poroka za reševanje svojih lastnih problemov iz obdobja, ko je glavno besedo pri tem dodeljevanju kreditov imel gospod Kramar za milijonsko nagrado za to, ko so se seveda sredstva te banke usmerjala tudi v te, ali predvsem v te sporne projekte. Kaj ugotavlja poročilo Banke Slovenije? Poročilo Banke Slovenije ugotavlja, da so se banke, tudi Nova Ljubljanska banka, v zadnjem obdobju v glavnem ukvarjale z refinanciranje teh posojil in zanemarjale perspektivne projekte podjetij, še posebej projekte malega in srednje velikega podjetništva. To ugotavlja Banka Slovenije, ne samo opozicija. Zato se torej upravičeno sprašujemo v opoziciji ali je v času finančne in gospodarske krize Nova Ljubljanska banka in ostale banke v državni lasti upravičile in tisto naše prepričanje, da bodo v težkih časih bolj kot tuje komercialne banke, ali bolj kot komercialne banke, ki so v neki zasebni lasti sledile nacionalnim interesom. Jaz sem praktično prepričan, da ne. Zaradi tega, ker so bile in so banke v večinski državni lasti politični peskovnik vladajoče elite oziroma bolje rečeno tistih elit, ki so postavljale ključne upravljavske organe banke.Podatek, recimo, da je v Novi Ljubljanski banki 100 individualnih pogodb, da se 100 ljudi pase na takšnih in drugačnih privilegijih so seveda samo ilustracija dejstva, da gre za peskovnik, kjer se igra po pravilih elit ne pa po pravilih potreb po učinkovitem finančnem servisu, v gospodarstvu in v gospodinjstvu. Nacionalni interes torej ni, da imamo nekega znanega, zapriseženega lastnika, ki je nam ljub, ampak je seveda potrebno in nujno, da je nacionalni interes na področju finančnega sektorja in tudi največje Slovenske banke učinkovit in močan finančni servis gospodarstvu in gospodinjstvom. Samo skozi ta kriterij se lahko presoja, torej ali neka banka izpolnjuje pričakovanja državljanov ali ne. Državljani niso samo vladajoča elita, državljani so vsi tisti, ki pričakujejo od te banke določen servis.Sedaj je seveda velik problem glede na to, da nismo danes slišali tudi v vaši uvodni predstavitvi, kaj osebno zagovarjate, spoštovani predsednik vlade, glede bodoče strategije razvoja finančnega sektorja v povezavi tudi z banko. Seveda so še bolj zbegani vsi partnerji v tej banki, namreč država je tukaj znatno manj od neposredno kot 50% lastnik, poleg države je tu cela kopica državnih podjetij in zaradi pomanjkanja strategije se zna zgoditi, da bo, zaradi reševanja lastnega položaja kakšno državno podjetje tudi to naložbo prodalo razen, če obstajajo navodila tem podjetjem, da se to ne sme prodajati. Ampak, zakaj obstajajo ta navodila, če ni sprejete strategije opravljanja kapitalskih naložb in seveda tudi strategija razvoja finančnega sektorja. Jaz mislim, da bi morali predvsem pripraviti strategijo razvoja finančnega sektorja, katere samo del je strategija upravljanja kapitalskih naložb v finančnem sektorju. Razvoj je veliko več kot samo upravljanje z naložbo. V teh spremenjenih okoliščinah bi morali verjetno pregledati stare dokumente, stare koncepte, jih nadgraditi z novimi spoznanji, tudi vašimi lastnimi koncepti razvoja in seveda to dati na mizo. Jaz sem bil zelo verjetno tudi naiven in optimističen, da bo tudi ta razprava, ki jo je spodbudila opozicija oziroma konkretno poslanec, Radovan Žerjav, odgovorila tudi v parlamentu in soočila nekatere vizije in koncepte. Jaz sem zadovoljen, ker je tukaj že moj predhodnik iz Liberalne demokracije pač povedal, da lastništvo ni tisto, kar je aksiom, ampak da je bolj učinek tega finančnega sektorja pomemben. Slišali smo s strani Socialnih demokratov, da so zoper meji za zaščito državne lastnine v tej banki. Slišali ste s strani Slovenske demokratske stranke, da je nacionalni interes učinkovit in močan servis gospodarstvom in gospodinjstvom in da je lastniška struktura odvisna, kdo v najoptimalnejši meri to zagotavlja. Pred vami je ena zoprna naloga, kako seveda reševati to banko glede kapitalske ustreznosti in zamenjave obstoječih, hibridnih inštrumentov z novim, trdnejšimi, kar bo davkoplačevalce gotovo stalo po ocenah Nove Ljubljanske banke krepko čez pol milijarde evrov v razmeroma kratkem obdobju. Letos je nekaj, v prihodnjih letih še nekaj in verjetno na dolgi rok lahko tudi krepko čez milijardo. Seveda, če ni strategije razvoja finančnega sektorja, je seveda tudi težko načrtovati bodoče naložbe in dokapitalizacije v to banko. Zato še enkrat soočimo koncepte, povejte, kako vi vidite to in seveda bo verjetno odgovorov na poslansko vprašanje lažji.In tudi, zanima me v kakšnem času lahko pričakujemo to strategijo upravljanja kapitalskih naložb, ali bolje, kot predlagamo mi, strategijo razvoja finančnega sektorja. Seveda, mi imamo strateškega partnerja v Novi Ljubljanski banki in strateški partner pravzaprav ne ve kaj bi povedal, ker pač mi ne vemo, kaj bi mu povedali, kako v prihodnje vidimo to banko. In verjetno, je treba imeti tudi odgovor na vprašanje, če bo veljal ta koncept, da država ne bo šla pod, država s povezanimi osebami, ne bo šla pod 50%, potem je treba vedeti tudi to, kaj bo če se ti strateški partnerji umaknejo iz te banke in bo verjetno usoda banke samo na davkoplačevalcih, ne premosorazmerno glede na zdajšnjo lastniško strukturo.
 
In še nekaj me zanima. Če gledamo zdaj lastniško strukturo Nove Ljubljanske banke je možno ugotoviti, da je država neposredno tam krepko pod 50, da so državna podjetja nekje do 48, 49 in da imamo potem celo kopico nekakšnih skladov, ki so v upravljanju državnih podjetij ali pa ima država pri upravljavcih neko večino in se po zakonu o prevzemih ne štejejo kot povezane osebe. Torej, po domače povedano, verjetno delujejo ti upravljavci skladov povezani z državo, ko se na skupščini odločajo. Tako, da šele z njimi skupaj ima država nekaj čez 50. Tudi ta lastniška struktura verjetno ni neka zgodba, ki jo velja ohraniti in jo velja nadgraditi ali spremeniti, pa me zanima, kako vidite tudi to, ker to je ne nazadnje tudi problem te banke in verjetno bi lahko teh problemov še nekaj našteli.Torej, v Slovenski demokratski stranki menimo, da bi bil velik rezultat te razprave v parlamentu tudi, da na podlagi naših stališč oblikujete karseda hitro strategijo razvoja finančnega sektorja, ki ne bo zajel samo NLB in Novo Kreditno banko Maribor, temveč tudi vse ostale državne naložbe in razvojne politike ostalih bank in seveda tudi zavarovalnic, pa še koga. Zato bomo s pozornostjo poslušali vašo razpravo in nadgradnjo odgovora glede na do sedaj slišano. Hvala.