Države ne skrbi za najmlajše, niti za razvoj v šolstvu, niti za prihodnost nas vseh

Na današnji novinarski konfereci sta poslanec SDS Aleksander Zorn in Mojca Škrinjar, predsednica Komisije za vrtce in osnovne šole pri Strokovnem svetu SDS ocenila vplive proračuna za leti 2010 in 2011 na izdatke na področju šolstva. Aleksander Zorn je poudaril, da Ministrstvu za šolstvo v letu 2010 ni uspelo zagotoviti realizacije 50% financiranja otrok, ki so stari 5 let, z vstopom v vrtec. Tovrstna sredstva bi s 1. januarjem 2010 morala zagotavljati država, pa jih ne bo. “Šolski minister Lukšič je sicer izrazil upanje, da bodo sredstva zagotovljena v rebalansu proračuna za leto 2011. Minister Lukšič je dejal, da  si tudi sam želi tovrstnega financiranja, vendar pri teh zahtevah ni uspel, in da glede tega nima podpore v vladi,” je povedal poslanec Zorn.  Poudaril je, da je sicer tovrstni ukrep socialne narave. “V času gospodarske krize so zelo na udaru tudi mlade družine. Starši so, ali brez zaposlitve, ali pa se ne uspejo zaposliti, tako tudi vrtcev ne morejo financirati. Ta socialni korektiv v času krize bi torej bil nujno potreben oziroma takorekoč obvezen,” je dejal poslanec in poudaril, da je nesprejemljivo, da država na tem področju varčuje. “Če tudi za leto 2011 teh sredstev ne bo, potem marsikateri otrok ne bo zagledal vrtca, zagotovo pa bo to tudi vplivalo na nataliteto,” je pojasnil poslanec Zorn in dodal, da se s slabimi socialnimi programi poglablja kriza pri mladih družinah. “Apelirali smo na ministra, da naj ta ukrep vendarle začnejo izvajati, saj jih k temu obvezuje tudi zakonska zahteva,” je dejal poslanec SDS in dodal, da je sam že ponudil idejo oziroma možnost prerazporeditve finančnih sredstev v proračunih. Po njegovi oceni se kar nekaj sredstev namenja skladu za izobraževanje učiteljev, ki je seveda nujno, vseeno pa bi se del tega denarja lahko prerazporedil v področje za sofinanciranje vrtcev.  

Tudi Mojca Škrinjar se je strinjala s tem, da je stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev nujno potrebno, oblike pa so lahko različne. “V šolstvu se dogaja ogromno odličnih stvari, šole izvajajo vrsto projektov, ki bi jih lahko ob dobrem sodelovanju druga drugi predstavljale kot primere dobre prakse, ” je dejala Škrinjarjeva in poudarila, da imajo izvorne predstavitve večjo težo in strokovnost ter moč kot pa jo lahko dajo izobraževanja posameznih podjetij.

V zvezi s financiranjem vrtcev pa je dejala, da po krizi pride čas, ko se bo Slovenija morala umestiti v  evropski okvir. Takrat bodo po njenih besedah izstopali tisti, ki bodo za seboj, tudi v času krize, imeli razvoj. “Ob zmanjšani nataliteti bo pokojninska blagajna terjala več sredstev, kar bo posledično zmanjševalo zagotavljanje sredstev za razvoj. Naraščala bo starost prebivalstva, nizka nataliteta pa bo posledično pomenila tudi manj sredstev za pokojninsko blagajno. Ukrep odložitve 5O% plačila v vrtcih za petletnike pa vodi v natančno takšno stanje, ” je dejala predsednica Komisije za vrtce in osnovne šole pri Strokovnem svetu SDS .

V proračunu za leti 2010 in 2011 pa je po besedah Mojce Škrinjar prav tako predvideno zmanjšanje sredstev na področju osnovnega in srednjega šolstva. Država bo šolam namenila manj denarja, in sicer za materialna sredstva, pri čemer gre za sredstva za strokovno literturo in didaktične pripomočke za učitelje. “To se bo poznalo pri razvoju,” ocenjuje Škrinjarjava.

Poleg tega v proračunu manjka še ena razvojna  komponenta- zgodnje učenje tujega jezika v vrtcu, za kar so bile pripravljene vse podlage in evropska sredstva že v prejšnjem mandatu. “Sredstva so očitno izpuhtela, namera pa prav tako, saj je ne najdemo v obrazložitvah. V osnovne šole se uvaja obvezni drugi tuji jezik, v proračunu pa sredstev za uspšeno zagotavljanje tega pouka ni, ” je dejala Škrinjarjeva in dodala, da ob tem različni “strokovnjaki” stresajo domislice o  tem, kako bi  se  naj le nekateri učenci učili drugega tujega jezika, češ da  je učenje tujega jezika obremenjujoče ter s tem dokazujejo popolno nepoznavanje snovi , o kateri govorijo ter tlakujejo pot zmanjšanju sredstev za razvoj. “Pri poučevanju tujih jezikov je potrebno  uporabljati metode poučevanja, ki so prilagojene potrebam posameznikov, jih spodbujajo in omogočajo veselje ob učenju,” je povedala Mojca Škrinjar. Prav tako pa po njenih besedah ne moremo spregledati, da se v vsebinskih obrazložitvah proračuna predvideva preoblikovanje podaljšanega bivanja v prvem vzgojno izobraževalnem obdobju v vsebine obveznega izobraževanja, kar pomeni ponovno uvedbo celodnevne šole, in to pa pred izdajo Bele knjige o šolstvu in konsenzu socialnih partnerjev – starši teh otrok- o tem. “To pa je tudi problem, saj se socialni dialog ne izvaja tako kot pogosto radi poudarjajo,” poudarja Škrinjarjeva.

Po njeni oceni tudi za področje osnovnega in srednjega šolstva ne moremo govoriti  o razvojno naravnanem proračunu, saj je le-ta naravnan nerazvojno in kratkovidno, poleg tega pa tudi krši veljavno zakonodajo.

Škrinjarjeva je še dodala, da je čas krize obremenjujoč za vse in da je potrebno zategniti pasove. “Toda potrebno je načrtovati za čas po krizi, da Slovenija izide iz nje in nastopi v globalnem svetu vsaj enakovredno položaju, v katerem je bila pred vstopom v krizo. To pa terja razvojno naravnost dela v predšolskem obdobju in šolanju – učinkovite in sodobne pedagoške metode, nove vsebine, kot je obvezni drugi tuji jezik,” poudarja Škrinjarjeva. Ocenjuje tudi, da takoimenovani razvojni proračun razvoju ne namenja sredstev, niti se ob njem ne razmišlja za čas po krizi, kjer bodo v svetu zasedli pozicije sposobnejši, številčnejši in pametnejši.

V dokumentu na desni objavljamo tudi gradivo za novinarje.