Država v boljši kondiciji pod Janšo kot pod Ropom, v najslabši pa pod Pahorjem

Trditev nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, da ob prevzemu oblasti Pahorjeva vlada od Janševe ni zahtevala bilanc, v kakšnem stanju prevzema državo, ne drži. Dejstvo je, da je nekdanji predsednik vlade Janez Janša ob primopredaji izročil predsedniku vlade Borutu Pahorju obsežno Poročilo o delu vlade v obdobju 2004 – 2008, ki je natisnjeno na 385 straneh in na zgoščenki. Podatki, ki so navedeni v poročilu, (najti jih je moč tudi v publikacijah Statističnega urada RS in Eurostata) zelo nazorno kažejo, da je vlada Janeza Janše sedanji vladi predala krmilo v odlični makroekonomski in javnofinančni kondiciji. V obdobju 2004 – 2008 je bila v povprečju dosežena več kot 5 % gospodarska rast, ki je najvišja v zgodovini samostojne Slovenije. BDP se je v tekočih cenah v tem obdobju povečal za več kot 30 %. Po kupni moči na prebivalca je BDP v letu 2008 dosegel 92 % povprečja EU. Visoka gospodarska aktivnost je omogočila visoko realno rast plač in pokojnin, zelo pozitivno pa se je odrazila na trgu dela. Ob predaji dela sedanji vladi je bila zaposlenost po metodologiji Eurostata rekordno nizkih 4,4 %, kar je tudi ena najnižjih stopenj brezposelnosti v EU. Ko to stopnjo brezposelnosti primerjamo s tisto ob koncu mandata vlade Toneta Ropa, vidimo, da se je brezposelnost v obdobju 2004 – 2008 znižala za 1,9 odstotne točke oziroma za 30 %, v samo letu dni Pahorjeve vlade pa se je brezposelnost povečala za preko 60 %.

Iz poročila, ki temelji na javno dostopnih podatkih, je razvidno, da so neosnovane in zavajajoče tudi trditve, ki jih lahko preberemo v pogovoru z nekdanjim predsednikom republike, da vlada Janeza Janše države ni pripravila za obdobje “suhih krav”. Nasprotno! Ker je vlada 2004 – 2008 v soglasju s socialnimi partnerji izvedla obsežne strukturne reforme, je bilo ob zaključku mandata slovensko gospodarstvo v mnogo boljšem položaju kot pred štirimi leti.

Dejstvo je, da je vlada Janeza Janše vodila preudarno proračunsko politiko in ustvarila pogoje, v katerih je bilo mogoče uveljaviti nov razvojni model, ki bi slovenskemu gospodarstvu omogočil večjo konkurenčnost na domačem in tujih trgih s poudarkom na trajnostnem razvoju. Odbor za reforme je skladno s cilji Strategije razvoja Slovenije, ki pomenijo tudi prenos lizbonskih ciljev v nacionalno okolje, pripravil nabor ukrepov za doseganje teh ciljev. Dejstvo je, da je bila večina ukrepov tudi izvedenih.
   
Prvi izmed 60-tih ukrepov je predvidel zmanjšanje javnofinančnih odhodkov s konkretnimi cilji oziroma številkami. Ko danes po preteku mandata primerjamo realizacijo odhodkov širšega sektorja države po evropsko primerljivi metodologiji s temi cilji, vidimo, da so bili v veliki večini doseženi in tudi preseženi.

V obdobju 2004 – 2008 je Slovenija v povprečju dosegla po evropsko predpisani metodologiji proračunski primanjkljaj v višini 1,12 % BDP. V obdobju 2000 – 2004 oziroma za časa vlade Drnovšek – Rop je bil povprečen primanjkljaj v višini 2,85 % BDP. To pomeni, da je bil povprečni primanjkljaj v obdobju vlade Janeza Janše za 1,73 odstotne točke nižji od primanjkljaja v obdobju vlade Drnovšek – Rop, v letih 2007 in 2008 pa je bil zabeležen presežek državnega proračuna. Najbolj pomemben uspeh take proračunske politike je pomembno znižanje dolga širšega sektorja države, ki se izračunava po metodologiji Eurostata. Dolg je tako znižala s 27,2 % BDP v letu 2004 na 22,5 % BDP v letu 2008, kar je pomenilo, da je imel nižji javni dolg v območju evra le Luksemburg.

Ob vsiljevanju primerjav dveh obdobij, “Ropovega in Janševega”, je potrebno poudariti, da je vlada Janeza Janše v letu 2004 podedovala model gospodarstva in socialne države, za katerega je bilo značilna izrazita regulacija in birokratizacija, omejevalno podjetniško okolje, za katerega je bila značilna zaprtost trgov in neprilagodljivost trga dela, rigidna in kolektivistična socialna država, kar je omejevalo konkurenčnost in s tem aktivnost slovenskega gospodarstva in višjo zaposlenost.

Vlada Janeza Janše je z namenom doseganja večje konkurenčnosti in višje gospodarske rasti, izpeljala uspešno davčno reformo, ki je vključevala odpravo davka na izplačane plače, znižanje pretirane progresivnosti dohodninske lestvice, znižanje stopnje davka na dobiček pravnih oseb, posodobitev davčnega postopka.
     
Vlada Janeza Janše je imela tudi natančno razdelano strategijo za umik države iz gospodarstva, ki je temeljila na ukrepih ekonomskih in socialnih reform in na predlogih svetovalnih skupin, ki jih je v ta namen imenovala vlada. Taka strategija je dejansko onemogočila prodajo t.i. nacionalne srebrnine na način, kot se je to zgodilo v primeru prodaje družbe LEK Novartisu (ki je očitno postal le proizvodni obrat švicarskega farmacevta) in Banke Koper italijanski banki v času vlade Drnovšek-Rop.
Krizne razmere, v katerih se je znašlo slovensko gospodarstvo, od vlade zahtevajo nadaljevanje strukturnih reform, predvsem v smeri nadaljnje razbremenitve gospodarstva ter olajšav za investicije v raziskave in razvoj. Le tovrstni ukrepi predstavljajo dovolj dobro osnovo za ponovno oživljanje gospodarskih aktivnosti, rast zaposlovanja in razbremenitev proračuna oziroma davkoplačevalcev pri reševanju posledic krize. Da je sedanja vlada na tem področju ne samo slabo odzivna, marveč skoraj povsem neučinkovita in da v celoti zavrača predloge opozicije oziroma SDS, pa nekdanji predsednik države v svojem pogovoru žal ne spregovori.