Država je dokapitalizirala privatni banki, ki bi morali iti v stečaj

Na današnjem zasedanju državnega zbora poslanci in poslanke obravnavajo predlog priporočila v zvezi s problematiko poenostavljene pripojitve Probanke in Factor banke k DUTB, zaradi česar naj bi nastala potreba po njeni dokapitalizaciji, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina SDS. Stališče posanske skupine SDS je predstavil poslanec mag. Andrej Šircelj.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani državni sekretar, kolegi in kolegice. Zdaj, s Probanko in Factor banko se v državnem zboru ukvarjamo že zelo dolgo, približno od leta 2013 naprej, vendar ne bi šel zdaj v kronologijo celotne problematike, ampak bi v bistvu začel tam, kjer smo danes končali, pravzaprav, kjer je konec tega, ali pa stališča ene od strank, ki pravi, da je vse skupaj transparentno, da je bilo vse skupaj narejeno v dobri veri dobrega gospodarja, skratka, da poteka vse tako, kot je treba, kar se dokazuje tudi s stališči Banke Slovenije, s stališči vlade in tako naprej, skratka, da poenostavljena pripojitev ni nobena težava.

Vendar, gospe in gospodje, če tako pravimo, potem zanikamo sami sebe in potem dejansko zanikamo vlogo državnega zbora. Namreč, 5. februarja 2016 je Komisija za nadzor javnih financ državnega zbora sprejela sklep, s katerim je zahtevala od Vlade Republike Slovenije, da bo morebitni postopek pripojitve Factor banke in Probanke izveden na transparenten način, pri čemer naj upošteva določbe 582., 583. ter prvega in drugega odstavka 586. člena zakona od gospodarskih družbah ter sestavi vse potrebne bilance, kar seveda pomeni, če zdaj prisegamo, kako je bilo vse transparentno in tako narejeno, moramo, seveda, tudi povedati, da nekaj ni bilo narejeno v skladu s tem, kar je sprejel ta državni zbor oziroma njegova komisija. In vlada kot izvršilni organ dejansko tega ni naredila. In zaradi tega ni vmesnega poročila in ni vmesnih bilanc, niti na strani Factor banke niti na strani Probanke in na drugi strani ni vmesnih bilanc tudi pri družbi za upravljanje terjatev bank.

In vse skupaj potem postavlja dvom v to in seveda s stališčem, da je vse v redu, da je vse transparentno, da smo vse naredili, nekako sami sebe postavljamo v položaj, kot da nimamo nobene vloge, in to je verjetno danes najbolj ali zelo zelo zaskrbljujoče, poleg tega, da se s to poenostavljeno pripojitvijo plača še dodatnih 50 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja Družbi za upravljanje terjatev bank. Iz tega naslova in tukaj seveda ne smemo zanemarjati tega dejstva, da seveda Družba za upravljanje terjatev bank vrača denar Ministrstvu za finance, vrača denar bankam in tako naprej.

Vendar, če govorimo izključno iz tega naslova, iz poenostavljenega postopka pripojitve, potem je tukaj treba plačati še dodatnih 50 milijonov davkoplačevalskega denarja. In davkoplačevalci bodo slej ali prej to dejansko tudi plačali. In seveda, tudi izgovor na to, da je bila Sloveniji omogočena večja državna pomoč s strani Evropske komisije, ni nek dober izgovor. Takrat je pač tista vlada, vlada Alenke Bratušek in minister Čufar takrat niso izkoristili vse državne pomoči, kar ne pomeni, seveda to, da imajo zdaj na zalogo in da je ta državna pomoč brezplačna in da zaradi tega ne bo treba nekaj plačati. Morda z zamikom zdaj, ampak to ne pomeni, da je zdaj vse skupaj v redu.

In tukaj se postavlja dejansko vprašanje dvoma in postavlja se vprašanje, tudi ekonomska, pa ne samo ekonomska in finančna, ampak tudi moralna in etična. Namreč, spomnimo se, da je država, s tem davkoplačevalci, dejansko dokapitalizirala dve zasebni banki, ki sta bili v tako slabem položaju, da bi morali v stečaj. In takrat leta 2003 je bilo mnenje, da je treba poslati manjši banki, zasebni banki v stečaj in da zaradi tega ne bi prišlo do kakršnihkoli sistemskih težav na področju financ ali da bi prišlo do bistveno manjšega zaupanja v slovenski finančni oziroma bančni sistem. Takrat se je pač tista vlada in seveda poslanci in poslanke brez poslancev in poslank Slovenske demokratske stranke odločila, da je treba obe banki dokapitalizirati s 472 milijoni evrov, in, bom rekel, približno pol milijarde davkoplačevalskega denarja je šlo v zasebni banki.

To seveda ne pomeni, da ni bilo drugih rešitev, in to seveda tudi ne pomeni, da druge rešitve ne bi bile boljše, predvsem boljše za davkoplačevalce. Danes o tem, da je bilo takrat to najboljša rešitev, je težko govoriti, ker ne poznamo, kaj bi se zgodilo, če bi bili, če bi bila uporabljena druga rešitev, če bi šle banke v stečaj. Teh scenarijev ne poznamo in zaradi tega govoriti, da je bila to najboljša rešitev, je za moje pojme pretirano in bom rekel tudi zelo enostransko in če želite tudi nestrokovno.

Cilj nadzorovane likvidacije obeh bank je bilo, da se poplačajo vsi navadni upniki. In tukaj se postavlja potem vprašanje ali so že dejansko poplačani in kot je razvidno iz tega, vsi upniki vsekakor niso poplačani in s tega zornega kota je vprašanje, ali je na ta način dejansko ta cilj dosežen. Namreč, pred tremi leti, leta 2013 je bilo rečeno, da bosta ti dve banki šli v likvidacijo in da iz tega ne bo nič nastalo. In kot je bilo tukaj že rečeno, je seveda tudi vprašanje, ali je pravilna odločitev ta, da sta se ti dve banki prenesli, pripojili na Družbo za upravljanje terjatev bank.

Tudi strokovna javnost je tukaj na različnih bregovih. Na eni strani poznamo stališče Banke Slovenije, ki je bilo potem preseženo oziroma ni bilo upoštevano. Skratka, da se te terjatve obeh bank prenesejo na neko novo družbo, ki bi bila ustanovljena z zasebnim kapitalom. Takšno stališče je imela Banka Slovenije dolgo časa, mislim, da do julija 2015, tudi o tem stališču je govoril guverner Banke Slovenije, da se te terjatve prenesejo na zasebno družbo, vendar je bila ta ideja dejansko zavrnjena s strani Ministrstva za finance. Nismo dobili nobenih argumentov zakaj ja in zakaj ne in zakaj je bila zavrnjena. Dobili smo argumente, zakaj bi bilo to dobro. Danes vidimo, da bi bilo to dobro zaradi tega, ker verjetno potem ne bi nastala izguba 50 milijonov, ki jo krijejo davkoplačevalci danes. Vendar, verjetno se države ne bi potem lotila tega, da bi tisto zasebno družbo, ki bi lahko bila d. o. o., na katero bi bile prenesene te terjatve, da bi država potem to zasebno družbo dokapitalizirala. Mislim, da to bi bilo nemogoče.

Ampak, takrat se je pač nekdo odločil, odločil z neznanimi argumenti ali vsaj brez neke podrobne analize, kako bi se to lahko zgodilo in tukaj je nastala siva lisa in dvom v to ali je ta pripojitev Probanke in Factor banke k državnemu podjetju DUTB zares optimalna. Z drugimi besedami, če naredim dve točki. Govorimo o tem, prvič, da nimamo optimalnih rešitev, vsaj ne more vlada dokazati, da gre za optimalne rešitve, in drugič, imamo netransparentne rešitve, zaradi tega, ker vlada ne upošteva sklepov državnega zbora oziroma Komisije za nadzor javnih financ, ki je komisija državnega zbora in skrbi za javne finance. In tako, ker vlada ne upošteva in enostavno presliši državni zbor, gremo svojo pot. Pri tem koalicija podpira vlado in v bistvu ne podpira državnega zbora, ne podpira odločitev državnega zbora pri tem.

Mislim, da gre tu dejansko za zelo, zelo vprašljiva dejanja, ki se dogajajo v Sloveniji. Zaradi tega smo v Slovenski demokratski stranki tudi predlagali vse te sklepe. Predlagali smo tudi druge sklepe, nekatere sem vam prebral, ki so jih sprejeli drugi odbori oziroma komisije. Zaradi tega, da smo pri teh zadevah najbolj optimalni, da sprejemamo rešitve, ki bodo najmanj boleče za davkoplačevalce oziroma za denar davkoplačevalcev in da bo država na drugi strani imela denar za investicije, ne pa nenehno le za sanacijo bank. V zvezi s tem bomo podprli predlog, ki je v določeni meri že realiziran. Žal nam je, da niso bili sprejeti drugi predlogi. In lahko rečem, da kar z ogorčenjem sprejemamo dejstvo, da vlada enostavno ne sprejema sklepov državnega zbora, v tem primeru Komisije za nadzor javnih financ, in ne vrši postopkov v smeri, ki je s temi sklepi določena. Hvala lepa.