Družinski zakonik v škodo vsem družinam

Obravnava družinskega zakonika potekal brez navzočnosti širše javnosti. Odbor Državnega zbora za delo, družino in socialne zadeve je v torek, 4. maja 2010, nadaljeval z drugo obravnavo novega družinskega zakonika, kjer so obravnavali predvsem  področje istospolnih skupnosti. 

Razprava na odboru se je uvodoma zapletla zaradi proceduralnih težav in zaradi seznama vabljenih na sejo. “Veliko ljudi, ki so želeli spremljati razpravo, je ostalo pred vrati,” je dejala poslanka SDS Alenka Jeraj in ocenila, da je delo državnega zbora javno, zato bi se morali člani odbora skupaj z zainteresiranimi strokovnjaki in predstavniki civilne družbe preseliti v večjo dvorano. Jerajeva je tudi izpostavila, da so bili na obravnavo v večini vabljeni zagovorniki družinskega zakonika, nasprotniki pa ne, s čimer ni omogočena povsem uravnotežena razprava. Poslanka SDS Alenka Jeraj  je opozorila tudi, da odbor ni prejel vseh dopolnil, ki jih je predlagala opozicija, ter poudarila, da je SDS odboru tudi pisno predlagala izvedbo obravnave v večji dvorani. Predsednica odbora Andreja Črnak Meglic je predlog Jerajeve, da bi sejo prestavili v večji prostor zavrnila, čeprav je na državnozborski odbor veliko ljudi naslovilo pisno željo po neposrednem spremljanju seje.

Poslanec SDS France Cukjati  pa je v razpravi poudaril, da predlagatelji  – torej vlada – skušajo v družinski zakonik vključiti stvari, ki se jih ne da združiti v en zakon, in sicer partnersko življenjsko skupnost, rejništvo, skrbništvo in podobno, to pa je, po njegovem mnenju tudi ena bistvenih napak zakonika. Poslanec Cukjati je izrazil prepričanje, da družinski zakonik posega v ustavo, ki jasno govori, kaj je zakonska zveza in kaj družina. Opozoril je, da se spuščamo “v brezno neusklajenih stvari, in to v škodo vseh, tako istospolnih kot heteroseksualnih skupnosti.”

Alenka Jeraj je v razpravi od ministrstva ponovno želela pridobiti odgovor o zapisnikih glede sodelovanja ministrstva z drugimi strokovnjaki ali pristojnimi organi pri pripravi družinskega zakonika in opozorila, da le-ti očitno ne obstajajo. Jerajeva je še dejala, da so nekateri predlagatelji pripomb od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dobili “pavšalen odgovor”, zato jo je  zanimalo, na kakšni osnovi so presojali argumente tistih, ki so pripombe k družinskemu zakoniku podali.

Poslanec Marijan Pojbič (SDS)  je prav tako opozoril, da ne vidi razloga, na osnovi katerega ministrstvo ne bi smelo povedati, s katerimi pravnimi strokovnjaki in drugimi institucijami je sodelovalo pri pripravi družinskega zakonika. “Če pa se to skriva, pomeni, da je nekaj narobe,” je dejal.
 
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide danes nadaljuje z razpravo o družinskem zakoniku.