Družinski zakonik: Pravo referendumsko vprašanje bi se moralo glasiti, ali ste zato, da se vam odvzame status družine, ki ga ščiti ustava?

Na današnji novinarski konferenci so predsednik Sveta SDS France Cukjati, poslanka in predsednica Ženskega odbora SDS Alenka Jeraj ter predsednik Slovenske demokratske mladine Andrej Čuš predstavili argumente proti Družinskemu zakoniku. Cukjati je poudaril, da “smo proti, ker Družinski zakonik gradi na povsem drugačnem pojmovanju družine. Doslej je namreč veljalo, da je družina skupnost staršev in otrok. Glavna vez je bila sorodstvena vez in ta vez traja tudi potem, ko je otrok že polnoleten.” Opozoril je, da je v prejšnjem mandatu opozarjal na to, da otrok to ostane tudi, ko dopolni 18 let. “Zamislite si študenta, ki je dopolnil 18 let in živi pri starših. Taka družina bo po novem izgubila status družine. To je zelo žalostno,” je dejal. Status družine bo odvzet tudi družinam, kjer so otroci prizadeti in ostanejo v družini do konca življenja staršev.Na podlagi dosedanjih rešitev je Statistični urad Republike Slovenije ugotovil, da imamo po sedanjem pojmovanju sorodstvene zveze med otroci in starši 567.347 družin, je spomnil Cukjati. Poudaril je stališče urada, v katerem zapiše: Če bi upoštevali definicijo družine iz Družinskega zakonika – ta družino opredeljuje kot življenjsko skupnost otroka, mlajšega od 18 let, bi bilo v Sloveniji 221.647 družin, torej 39 % sedanjih družin. 61% sedanjih družin bo po zakoniku izgubilo status družine. Tisti status, ki ga ustava Republike Slovenije posebej ščiti, je dejal.”Smo v stanju, ko so se zagovorniki Družinskega zakonika zaleteli v drevo, ne vidijo pa gozda, ki propada. Zaradi tega zakonik resnično ni vreden, da ga sprejmemo. Referendumsko vprašanje bi se moralo glasiti: ali ste zato, da se vam odvzame status družine, ki ga ščiti ustava,” je zaključil Cukjati. Alenka Jeraj: V Družinskem zakoniku ni nikjer omenjenih družin z otroki s posebnimi potrebamiAlenka Jeraj je poudarila, da Družinski zakonik ni dober in da mu stranka nasprotuje, ker ocenjuje, da nekaterih stvari sploh ne ureja, nekatere pa ureja slabo. V določenih delih je zelo nejasen, uporablja pa nekatere pojme, ki bodo povzročali probleme.”Ideja, da se del pristojnosti iz Centrov za socialno delo prenese na sodišča, se nam zdi pozitivna, vendar je v zakoniku spet cel kup nejasnosti. V mnogih členih zakonik govori o tem, da se bo odločalo na podlagi koristi otrok. Nikjer pa ni kriterijev, kdo bo ugotavljal, kaj je v korist otroka. Celo posvoji ga lahko le ena oseba. Kdo bo ugotavljal, kaj je v korist otroka,” se je vprašala. Pri področju rejništva zakonik določa, da gre lahko otrok v rejo za tri leta in potem še enkrat za tri leta. “Predstavljajte si dvoletnega otroka, ki ga bomo dali v rejniško družino. Tam bo do svojega osmega leta, potem pa ga bo država dala v drugo družino. To ni v korist otroka,” je dejala Jerajeva.Izpostavila je stališče Komisije za medicinsko etiko, ki se je opredelila do pojma družina. Ta ocenjuje, da nova raba pojma družina lahko pomeni daljnosežne posledice za pravni, socialni in zasebni položaj posameznikov, odraslih in otrok in da bodo te posledice segle na številna področja ter da niso v celoti predvidljive in da ni verjetno, da bodo vse otrokom v prid. “Zato smo Družinski zakonik ocenili kot eksperiment, ker ne vemo, kaj se bo zgodilo z marsikatero rešitvijo, ki jo zakonik predvideva.”Poudarila je, da so v zadnjem času določena društva opozorila na pomanjkljivosti zakonika. “V 7. členu zakonik določa otroka do 18. leta starosti, razen če je že prej pridobil popolno poslovno sposobnost. Kaj pa osebe, ki bodo dopolnile 18. let in ne bodo pridobile popolne poslovne sposobnosti? Tega ne rešujemo. V Družinskem zakoniku niso nikjer omenjene družine z otroki s posebnimi potrebami. Gre za hud spodrsljaj, ki si ga ne bi smeli privoščiti v družinski ustavi. Zato pozivam, da državljanke in državljani odidejo na referendum in glasujejo proti in s tem dajo priložnost, da se o stvareh, o katerih bi se morali poenotiti uspemo poenotiti in sprejmemo dobro družinsko zakonodajo,” je dejala Alenka Jeraj. Andrej Čuš: Študentska organizacija družinam 6.500 evrov, društvu Legebitra pa kar 145 tisoč evrov študentskega denarja!Predsednik podmladka Andrej Čuš je poudaril, da je v Sloveniji trenutno izplačanih 67 tisoč preživnin, povprečna višina pa znaša okrog 122 evrov. “194. člen predlaganega Družinskega zakonika pa jasno določa, da se lahko preživnina zmanjša, v kolikor ima otrok osebne dohodke ali dohodke iz drugih razmerij. V to se bo štelo študentsko delo, dijaško delo, dividende ali pa tudi štipendije. Če je dijak uspešen, ne sme biti kaznovan. To se nam zdi nesprejemljivo. S tem določilom bodo najbolj ogrožene te družine, ki so že zdaj. To so enostarševske družine,” je dejal Čuš.Dejal je, da so po včerajšnjem soočenju prejeli ogromno protestov s strani študentov Univerze v Ljubljani, ki so jih vprašali, kako si Študentska organizacija Univerze v Ljubljani upa govoriti v imenu vseh študentov. “Ta pomislek je utemeljen in razumljiv. Še posebej, če navedemo podatke, da je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani letos za študentske družine namenila 6.500 evrov, društvu Legebitra 30 tisoč evrov, 16 tisoč evrov pa za kampanjo. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je od leta 2007 do danes društvu Legebitra nakazala 145 tisoč evrov študentskega denarja. Zadnji čas je, da študentski funkcionarji na Kersnikovi razmislijo, kaj se grejo,” je dejal in poudaril: “Poglejte primerjavo: študentske družine 6.500 evrov, društvu Legebitra 145 tisoč evrov! Študentska organizacija naj se opraviči za svoja dejanja,” je menil Čuš.