Družinski zakonik degradira definicijo družine

Država je po ustavi varuh družine, z novim Družinskim zakonikom pa se bo omogočilo ravnanje z otrokom kot z igračo. Poslanke in poslanci na današnji 29. redni seji Državnega zbora tretjič obravnavajo predlog  Družinskega zakonika. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil France Cukjati.
 

 
FRANCE CUKJATI:  Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Smo pri tretji obravnavi družinskega zakonika kot enega najpomembnejših zakonov, ki globoko posegajo v človekovo intimo in v neposredno življenje vseh, ki kakorkoli živimo v taki ali drugačni družini. Gre za družinski zakonik, torej zakonik o družini. In seveda naš prvi cilj je, kako ta zakonik pojmuje družino. In sicer pravi tako, da “družina je življenjska skupnost otrok z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka…” in tako dalje. Torej, družina je nekoliko drugače, kot je bila doslej definirana. Star zakon iz leta 1976, ki ni bil nikoli glede tega sporen, pravi: “Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo.”
 
V 53. členu ustave je zapisano, da država varuje družino, materinstvo in očetovstvo. In takrat, ko se je pisalo ustavo, pred 20 leti, je bilo povsem jasno, kako se je pojmovalo družino. Družina je bila, tako kot je takrat bilo zapisano v zakonu, skupnost staršev in otrok, in ne kakršnakoli skupnost nekega odraslega človeka z otrokom in podobno, ampak staršev in otrok. Sedaj tega ni več. Zakonik torej spreminja pojmovanje, ki je zabeleženo v ustavi. Spreminja ustavno določbo. Menimo, da je to nesprejemljivo, kajti tudi mednarodno pravo se zaveda, da se definicij, ki so zabeležene v ustavi in določajo vrsto pravic in ustavnih določb, ne more kar tako spreminjati, kajti s tem se spreminja ustavno določbo. Ustava govori, da država varuje družino, in seveda družino se je pojmovalo kot skupnost staršev in otrok, takrat.
 
Primer: Evropsko sodišče za človekove pravice je junija lani v znanem primeru Schalk&Kopff proti Avstriji, kjer sta dva istospolno usmerjena zahtevala poroko, se sklicevala na mednarodne konvencije o človekovih pravicah, da če se vsi lahko poročijo, se lahko tudi onadva, pa je zaključilo takole: “12. člen Konvencije o človekovih pravicah, ki govori o pravici do sklenitve zakonske zveze, avstrijski vladi ne nalaga dolžnosti, da istospolnim parom zagotovi dostop do poroke. 8. člen, ki vključuje pravico do ustanovitve družine, velja za moškega in žensko. Potrebno je upoštevati tudi zgodovinski kontekst 50 let 20 stoletja, ko je bila konvencija oblikovana.
 
Takrat se je zakonska zveza jasno razumela o tradicionalnem smislu kot zveza med partnerjev različnih spolov. Tako torej Evropsko sodišče za človekovih pravic, pa ne da se kar tako z zakonom z navadno večino spreminjati ustavnih določb. To je tako kot če bi recimo šli spreminjati definicijo ljudstva. Ustava pravi oblast ima ljudstvo, mi bi pa recimo nekje rekli, da je ljudstvo tisto, ki podpira recimo vladnega trojčka, ostalo je pa drhal, kretenizem in podobno. Spremenili bi definicijo in bi potem vsem ostalih odvzeli volilno pravico.
 
Gospodje, to je čudno in sklicevanje predvsem vlade na to spremembo je seveda nesprejemljivo. Govorilo se je, vsi morajo imeti enake pravice v vseh, tudi ustavno sodišče, ko je odločalo o tem, da naj bodo pravice istospolnih glede dedovanja izenačene s pravicami zakoncev do dedovanja, je v tem ustavnem sodišču seveda vlada prezrla, namerno ali nehote, v obrazložitvi tudi neko dikcijo, ki takole pravi, sicer ustavno sodišče pravi, glede dedovanja je treba izenačiti, jasno, in to smo mi tudi želeli, smo skušali na zahtevo ustavnega sodišča dvakrat v tem Državnem zboru to ustavno določbo uveljaviti in spremeniti zakon, ki govori in določa življenje v istospolni partnerski skupnosti, pa nismo uspeli. Ustavno sodišče je pa glede drugih okoliščin reklo takole, o diskriminacijski obravnavi govorimo takrat, kadar država na podlagi osebnih okoliščin različno obravnava posameznike v enakih situacijah. Če položaj, pravi ustavno sodišče, ki ju primerjamo v bistvenem nista enaka, ne moremo govoriti o neustavni diskriminaciji. Položaj istospolnih je seveda biološko gledano povsem drugačen kot položaj poročenih ali zakoncev ali v izven zakonskih skupnosti moškega in ženske.
 
In seveda tudi vrhovna državna tožilka gospa Erika Pantar Podrekar je rekla glede take interpretacije, ki si jo je privoščila vlada ob zagovarjanju popolne izenačitve istospolnih partnerjev z zakonci na vseh drugih področij, takole, citiram: “zdi se, da je predlagana nova definicija družine namenjena predvsem novi ureditvi možnosti zasnovanja družine istospolnim partnerjem s posvojitvijo.”
 
No, torej zakaj pa mi vztrajamo na stari klasični naravni definiciji družine? Definicija družine je namreč definicija. Mi seveda vemo, da ni idealnih družin, so tudi prepiri, so tudi ločitve, imamo tudi enostarševske družine, imamo takšne in drugačne. Ampak definicija je namenjena temu, da vemo kakšno okolje za otroka je najbolj pomembno, je najboljše. Saj takega okolja ne moremo zagotoviti otrokom, vendar ko ga damo v posvojitev, v rejništvo, se želimo približati podobi družine, ki vključuje očeta, mater, otroke, moškega in žensko, in to je to osnovni pomen definicije. In seveda, da ne govorimo naprej, kako je to pomembno, to pojmovanje družine tudi na drugih področjih.
 
Zakaj danes pedagogi, učitelji, vsaj tisti, ki niso obremenjeni z nekim deviantnim feminizmom, govorijo, tudi v vrtcu je pomembno, da niso samo vzgojiteljice, ampak je tudi kakšen vzgojitelj. Tudi v šoli je pomembno, da niso samo učiteljice, ampak tudi kakšen učitelj, da je okolje heteroseksualno. To govorijo vsi, tudi učbeniki pedagogike, psihologije in podobno. Pomeni definicija, ki sledi naravni obliki, naravni družini, je izrednega pomena v vseh drugih podsistemih, ki se ukvarjajo z otrokom. Torej degradacija družine na nivo kakršnekoli skupnosti pomeni seveda vrednostno izenačitev naravnega okolja, to se pravi družine s kakšnim koli okoljem, samo da bo ljubezen.
 
Saj ljubezen je prva in je najbolj pomembna, ampak to ni vse, to ni vse za otrokov razvoj. In seveda tukaj zakonik za istospolno partnersko skupnostjo, ki jo popolnoma glede vsega s 111.a členom izenačuje z zakonsko zvezo ali celo zunaj partnersko skupnostjo, to je neka nova pogruntavščina, to je torej neka istospolna skupnost, ki je in se jo ugotavlja po dalj časa trajajoči skupnosti, izenačena z zakonsko skupnostjo.
 
Seveda glede tega zunaj partnerska skupnost, ne vem, kako se bo to imenovalo, je sploh sporna. Enkrat sem že omenil, da to je tako kot dva študenta imata pač, ker nimata dosti denarja, da bi vsak sam plačeval sobo, si najameta skupno sobo in po štirih letih eden recimo umre ali kaj, v prometni nesreči in bo drugi seveda rekel, jaz hočem dedovati, jaz hočem biti dedič, jaz sem dedič njegovega premoženja, kajti živela sva skupaj, dalj časa, imela sva skupno gospodinjstvo, videli so nas, ko sva šla v kino skupaj, ja seveda… Torej, kaj je bilo v postelji, to pa itak ni bistveno, saj take skupnosti tudi brez spolnosti obstajajo. Smešno, smešno in taka skupnost je izenačena z zakonsko skupnostjo. Dobro.
 
Dalje. Zaradi degradacije družine, sodišče ne bo imelo nobenega kriterija komu dodeliti otroka v posvojitev. Nobenega kriterija. To se pravi, družina je vse, kakršnakoli skupnost, istospolni so izenačeni z zakonsko skupnostjo in seveda, kako bo, odslej bo seveda, naj bi sodišče odločalo o posvojitvi ne center za socialno delo in ko se bo želelo sodišče približati okolju, ki je družina, seveda, ne bo imelo nobenega kriterija razen tega, da bo pogledalo na seznam prijavljenih kandidatov. In ko bo na vrsti istospolni, bo otrok dodeljen njim. Morda pa, ne bom rekel, da so istospolni pogosto tudi, nočem biti žaljiv, vendar ne bo nobenega kriterija imelo in bo dodelili istospolnim, ob tem pa je na vsakega otroka, ki naj bi bil posvojen, 10 parov zakoncev, družin, ki bi želeli posvojiti, pa ne morejo, ki bi želeli posvojiti, pa je moški in ženska, ampak sodišče bo odločilo tako kot bo odločilo.
 
Mi smo želeli vsaj v tem primeru tudi, če so istospolni vključeni v posvojitev, da se naredi sodiščem nek osnovni kriterij, po katerih naj izbirajo ne samo po vrstnem redu prijavljenih, ampak tudi po nekih drugih kvalitetah, v smislu, da je prednost pravica otroka do čim boljšega okolja, v katerem je posvojen in ne pravica tistih, ki so prijavljeni za posvojitev, da dobijo otroka, vendar nismo uspeli. Dalje. Tudi sodišče oziroma zakonik z izenačitvijo in degradacijo družine, z izenačitvijo zakonske zveze z istospolno skupnostjo in družine s skupnostjo istospolnih, seveda potem tudi vključuje vse tiste pravice, ki jih ima zakonska zveza in vase tiste pravice dodeljuje tudi istospolnim. No, med ostalimi pravicami naj samo omenim pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Vsakih deset let približno, no pred desetimi leti je gejevsko-lezbični lobi oziroma skupnost želela na Evropski svet oziroma na etično komisijo Evropskega sveta vložiti zahtevo, da naj bi tudi istospolni imeli pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, točno tako se je glasila zahteva.
 
In sedanji, drugič izvoljeni predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je to lani, ko se je začela razprava o družinskem zakoniku, povedal kako je potekala odločitev na tej bioetični komisiji Evropskega sveta, ker on je član, bil je tudi predsednik te komisije, kako je potekala in je rekel vsi člani so enotno zavrnili to zahtevo, kajti to pomeni vstop v nove medicinske možnosti, manipulacije z genskim materialom, manipulacije z nadomestnim materinstvom, skratka zelo negativen odnos do celotnega okolja, v katerem se rojevajo in živijo otroci. In so ugotovili, da je ta zahteva izraz njihove zahteve po pridobitvi otroka in ne po skrbi za otroka, ki je v njihovi zahtevi bila v celoti zanemarjena, v celoti zanemarja skrb za otroka in otrokove pravice do normalnega naravnega okolja. Seveda je bilo to zavrženo, ampak zopet se te zahteve pojavljajo.
 
Ne vem zakaj bi bila Slovenija sedaj prva, ki bi takšno reč določila oziroma dovolila. Menim, da to ni dobro, da je to ponižujoče za vse bodoče generacije. In dalje, seveda tudi, ko vse to navajamo, je povsem jasno, da so določena področja, ki nimajo nobene zveze z družino, ki nimajo nobene zveze z družinskim zakonikom in ne sodijo v ta zakon, so nasilno vnesene stvari in to stvari, ki naj bi se reševale bolj adekvatno v drugih zakonih.
 
Tudi recimo primer rejništva, kjer je Združenje Moč za zaščito otrok, ki ne morejo živeti pri starših tudi vsem poslancem poslalo nekak dopis, s katerim zelo dobro analizira in navaja, da rejniška družina ni družina v smislu družinskega zakonika, rejnik je posamezna oseba in niso vsi člani družine, v kateri je ta rejnik registriran niso rejniki. Rejnik je ena oseba, rejniška družina je navadna družina, ki predstavlja najboljše okolje, da je nek otrok dodeljen posameznemu rejniku po navadi materi v tej družini zaradi tega, da ima otrok pač to okolje, ki je podobno družini, seveda sedaj, ko je definicija družine, bo rejnik lahko tudi istospolni partner jasno, ko je ta definicija spremenjena. Vsekakor pa rejenec ne postane član rejniške družine, starševske pravice ohranijo biološki starši otroka, ohranijo, in tudi ne deduje v rejniški družini rejenec, skratka ni član družine in to ne sodi v ta zakonik. In sedaj, če pomislimo kaj vse je v tem zakoniku kar ne sodi je morda najbolj slikovito povedati naslednje. Glejte, beseda “mož” se pojavi šestkrat v tem zakoniku, pa je preko 300 členov, “žena” dvakrat, “oče” 78-krat, “mati” 46-krat, “partner” 107-krat, “istospolni” 57-krat. To je zakonik o istospolnih zvezah in morda bi bilo bolj korektno dati tak naslov, pa potem še reči to in to poglavje pa velja tudi za zakonsko zvezo.
 
Torej, najbolj nas moti pojmovanje družine v tem zakoniku, ki ni samo v definiciji tako čudno navedeno, ampak tudi se vleče skozi cel zakonik. Če temu dodamo še čudno pojmovanje družine nekaterih vladnih poslancev, ki svojega psa štejejo za člana svoje družine, potem se slovenskemu narodu slabo piše. Kužka izbereš, ga kupiš, ga imaš rad, ga vodiš na sprehod, ko pa ostari ga pelješ k veterinarju, da ga evtanazira, potem pa kupiš drugega. Torej, če zakonik postavlja v ospredje ne interes otroka, ampak interes tistih, ki bi si tako ali drugače radi, bom rekel v narekovaju, kupili otroka, potem tudi na državni ravni otrok postaja vrednostno podoben kužku, postaja igrača.
 
Morda se bodo ne le v Ameriki, ampak tudi pri nas kmalu pojavile zahteve, da bi se kakšna dama poročila s svojim kužkom, to se dogaja, morda celo, da se kužka prizna v dohodninsko olajšavo, pri treh bulmastifih bi se to kar poznalo, no, rekli boste smešno, žaljivo, perverzno in prav imate. A smešna, žaljiva in perverzna je pot, na katero bomo stopili, če bomo sprejeli ta zakonik in z njim smešno, žaljivo in perverzno razvrednotili naravno družino.
 
Še nekaj bi rad opozoril. 3. člen – zakonska zveza, zakonska zveza sedaj govori, da je življenjska skupnost moškega in ženske, katere sklenitev pravne posledice in prenehanje ureja ta zakon. izbrisali pa ste drugi odstavek prejšnjega člena, kjer je pisalo tudi pomen zakonske zveze je v zasnovanju družine. Zakaj ste to brisali? Kajti, Ustava pravi: država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Seveda pri tem družino, vemo, kako ustava razume. Drugače kot pa ta zakonik. Povsem drugače. Država varuje družino. Po tem zakoniku, pa se sprašujem, kdaj pa je družina družina, da jo bo država varovala? Vi rečete, samo takrat, ko je otrok rojen. In ko je otrok v kaki skupnosti, v povezavi s kako odraslo osebo. Ja kaj pa na poti v porodnišnico? A to še ni družina? Zakonca. A to nista družina? Ko je žena noseča. Zakaj je to pomembno? Na podlagi te ustavne določbe naj bi država imela poseben odnos do mladih družin. Do zakoncev, ki še nimajo morda otroka, ker nimajo stanovanja. Poseben odnos, eno pozitivno diskriminacijo, ki bi jo mi seveda pričakovali v temu zakoniku in pa tudi drugje, bolje zastavljeno, da ne bi kar objokovali demografsko propadanje slovenskega naroda.
 
Skratka, to kar je pred nami ni več družinski zakonik. Je le neka neužitna zmešnjava idej med katerimi izstopajo tiste kontradiktorne določbe, s katerimi vlada vztrajno sledi zahtevam številčno majhnih, a uspešno agresivnih lobijev. Kako smo agresivni smo videli na njihovih skrajno žaljivih transparentih zadnje Parade ponosa, katere bolj avtentičen naziv bi morda bil Parada sramote. S transparenti se namreč izraža bistvo demonstracije, ki je bilo tokrat v prostaški diskreditaciji posameznih oseb, ki si morda drznejo zagovarjati vrednote naravne družine. Gospe in gospodje, Slovenska demokratska stranka bo naredila vse, da ohrani naravno družino, vrednoto naravne družine. Vse. In da bo zaščitila otroka pred to zakonodajno zmešnjavo ravnanja z otrokom kot z igračo.