[DRUGI IN ZADNJI DAN SEJE DZ] O novelah zakonov o voznikih in dohodnini

Z novelo zakona o voznikih predlagamo, da se prostovoljnim gasilcem omogoča vožnjo manjših gasilskih vozil, katerih masa presega 3,5 tone, z izpitom kategorije B, s čimer bi jim omogočiti večjo operativno pripravljenost. »Bistvo je, da gasilcem omogočimo, da so v času 24-urne operativne pripravljenosti na dan in vse dni v letu sposobni ukrepati v primeru nesreč,« je ob predstavitvi novele povedal poslanec SDS Boris Doblekar.

V Sloveniji skoraj 800 gasilskih enot prostovoljnih gasilskih društev za posredovanje uporablja manjša gasilska vozila z maso nad 3,5 tone, za njihovo vožnjo pa operativni gasilci potrebujejo opravljeno kategorijo C1. Po predlagani spremembi zakona bodo tako lahko prostovoljni gasilci vozili manjša gasilska vozila z maso nad 3500 kilogramov z ustreznim usposabljanjem na upravi za zaščito in reševanje iz z izpitom kategorije B.

Novela omenjenega zakona prinaša še nekatere druge spremembe: odprava krajevne pristojnosti za opravljanje kontrolnega zdravniškega pregleda po izgubi oziroma začasno odvzetem vozniškem dovoljenju ter odprava roka veljavnosti zdravniškega spričevala o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu.

V nadaljevanju bodo poslanke in poslanci obravnavali še predlog novele o dohodnini, s čimer želimo v poslanski skupini SDS zagotoviti višje neto plače za vse delavce, ne glede na višino njihovih plač. Predlagamo, da se neto plače zvišajo z davčno razbremenitvijo, in sicer z znižanjem stopenj v vseh dohodninskih razredih, zvišanjem splošne dohodninske olajšave, zvišanjem mej dohodninskih razredov in usklajevanjem davčnih olajšav in neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo). Z davčno razbremenitvijo dohodkov iz dela se bo po našem mnenju povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, zmanjšala se bo brezposelnost in obseg sive ekonomije.

Poglavitne rešitve zakona so znižanje stopenj v vseh dohodninskih razredih za 2 odstotni točki, zvišanje splošne dohodninske olajšave na 4000 evrov, zvišanje mej dohodninskih razredov za 2.000 evrov in usklajevanje davčnih olajšav ter neto letne davčne osnove z indeksom cen življenjskih potrebščin (inflacijo), ne glede na njihovo višino.

Predlagamo, da se te rešitve uporabijo že pri dohodnini za leto 2019. Z navedenimi ukrepi bomo poleg zvišanja neto plač za vse delavce  dosegli tudi, da delavci z minimalno plačo kljub njenemu zvišanju v začetku leta ne bodo plačevali bistveno višje dohodnine. S tem se bo večina učinka zvišanja minimalne plače prelila v izboljšanje materialnega položaja delavcev in njihovih družin, ne pa v državno blagajno, kar se dogaja od veljavne ureditve dalje.

Za delavca s povprečno plačo bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 60 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi na letni ravni zanj pomenilo okoli 720 evrov več dohodka. Za delavca s dvakratnikom povprečne plače pa bi sprejetje predlaganih rešitev pomenilo za okoli 110 evrov višjo neto mesečno plačo, kar bi zanj na letni ravni pomenilo okoli 1320 evrov več dohodka.

Vabljeni k spremljanju neposrednega prenosa seje na TV Slovenija 3 od 9. ure dalje!