Druga obravnava predloga Zakona o vinu
torek, 26. 9. 2006Stališče PS SDS je predstavil poslanec
STANE PAJK: Gojenje vinske trte in pridelava grozdja v vinu je tradicija, ki je v našem prostoru prisotna tako rekoč od nekdaj še iz rimskih časov. Tudi zakonodaja s področja vina ima tradicijo še iz stare Avstrije in se je nadaljevala preko vseh državnih tvorb do današnjih dni. Republika Slovenija je vinski zakon dobila leta 1997 in sicer z imenom zakon o vinu, drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki je bila leta 2001 spremenjen. Ta zakon je bil že evropsko naravnan pa vendar ni mogel upoštevati pogajanj med Republiko Slovenijo in EU. Zamenjala se je tudi uredba sveta številka 1493 EU z dne 17.5.1999. V zadnjem času so se tudi močno spremenile razmere predvsem, zaradi enotnega evropskega trga kot tudi proti tretjim državam izven EU.
Zakon o vinu smo v tem mandatu že imeli v zakonodajnem postopku in o tem je bilo že veliko razprav. Ena od njih je bila tudi pozimi v državnem svetu, kjer je bil izglasovan odložilni veto o omenjen zakonu. V obrazložitvi je zapisano, da državni svet podpira 3 vinorodne dežele tako, da se iz vzhodne vinorodne dežele izvzame okoliš Dolenjska in okoliš Bela Krajina in se iz njih tvori tretjo vinorodno deželo. To je bil takrat glavni kamen spotike, da zakon ni bil sprejet.
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prisluhnili vinogradnikom iz Dolenjske in Bele Krajine in zveze društev vinogradnikov Dolenjske, ki si želijo imeti svojo vinorodno deželo in s tem še dodatno zaščiti ponos dolenjskih vin cviček.
Sedanji predlog zakona vsebuje obljube, ki jih je dala poslanska skupina Slovenske demokratske stranke te so, da se v zakon zapiše 3 vinorodne dežele in 9 vinorodnih okolišev. Menimo, da je zakon o vinu tehnično dober in je potreben, zaradi uskladitve zakonodaje z Evropsko unijo. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo zakon podprla.
STANE PAJK: Gojenje vinske trte in pridelava grozdja v vinu je tradicija, ki je v našem prostoru prisotna tako rekoč od nekdaj še iz rimskih časov. Tudi zakonodaja s področja vina ima tradicijo še iz stare Avstrije in se je nadaljevala preko vseh državnih tvorb do današnjih dni. Republika Slovenija je vinski zakon dobila leta 1997 in sicer z imenom zakon o vinu, drugih proizvodih iz grozdja in vina, ki je bila leta 2001 spremenjen. Ta zakon je bil že evropsko naravnan pa vendar ni mogel upoštevati pogajanj med Republiko Slovenijo in EU. Zamenjala se je tudi uredba sveta številka 1493 EU z dne 17.5.1999. V zadnjem času so se tudi močno spremenile razmere predvsem, zaradi enotnega evropskega trga kot tudi proti tretjim državam izven EU.
Zakon o vinu smo v tem mandatu že imeli v zakonodajnem postopku in o tem je bilo že veliko razprav. Ena od njih je bila tudi pozimi v državnem svetu, kjer je bil izglasovan odložilni veto o omenjen zakonu. V obrazložitvi je zapisano, da državni svet podpira 3 vinorodne dežele tako, da se iz vzhodne vinorodne dežele izvzame okoliš Dolenjska in okoliš Bela Krajina in se iz njih tvori tretjo vinorodno deželo. To je bil takrat glavni kamen spotike, da zakon ni bil sprejet.
V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prisluhnili vinogradnikom iz Dolenjske in Bele Krajine in zveze društev vinogradnikov Dolenjske, ki si želijo imeti svojo vinorodno deželo in s tem še dodatno zaščiti ponos dolenjskih vin cviček.
Sedanji predlog zakona vsebuje obljube, ki jih je dala poslanska skupina Slovenske demokratske stranke te so, da se v zakon zapiše 3 vinorodne dežele in 9 vinorodnih okolišev. Menimo, da je zakon o vinu tehnično dober in je potreben, zaradi uskladitve zakonodaje z Evropsko unijo. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke bo zakon podprla.