DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU

Stališče PS SDS je predstavil poslanec Daniel Krivec.  Predlagatelji so že v uvodu povedali, da ne pričakujejo, da bo ta zakon potrjen. Tudi razprava, ki je bila opravljena pred približno štirimi leti, je bila usmerjena v to, da ta zakon ni primeren. Vse civilne organizacije in strokovna javnost je takrat nasprotovala temu predlogu. Tudi predlagatelji so povzeli intenco. Takratni zakon se je začel pisati zaradi problema Bohinjskega jezera in posameznih tipičnih zadev, ki so se ne tem območju takrat dogajale. Zakon ni obravnaval področja parka po enakih merilih. Ves čas obstaja pri sprejemanju te zakonodaje neka velika razlika med primorskim koncem, Posočjem in tem zahodnim ali tem delom, ki obsega območje parka znotraj Bohinja in razmere na eni in drugi strani dejansko niso tako enostavno primerljive. Določene omejitve, ki pomenijo zavarovanje parka na Gorenjski strani, pomenijo v drugem območju lahko izumrtje tega območja. Tako, da tudi pripravi drugega zakona je bilo z naše strani opozorilo, da je potrebno na dejanske razmere v prostoru posvetiti veliko pozornost.  Žalosti me, da bo ta zakon zelo težko sprejeti v tem mandatu. Želel bi poudariti, da pri pripravi prejšnjega zakona, razširitve parka niso bile usklajene z lokalnimi skupnostmi in prebivalci v teh območjih. Zato je tudi prišlo do velikih trenj in javne obravnave so bile zelo problematične. Nov zakon se je pripravljal z nameniom reševanja problematike Bohinja. Mislim, da je to bila ključna napaka tega zakona.  Novi predlog, ki ga je pripravljalo ministrstvo, ima boljše izhodišče in boljši koncept.  Vključuje vse zainteresirane inštitucije. Sodelovale so tudi lokalne skupnosti. Ne glede na vse okoliščine je zakon primeren, da se čim prej sprejme. Tudi opozorilo, ki je bilo povedano, da je dejansko stanje v parku nezavidljivo in da organi, ki skrbijo za upravljanje parka, nimajo primernega orodja, to drži. Ravno zato bi bilo čim prej potrebno sprejeti nov zakon, da dosežemo neko presečno stanje od katerega naprej se zakonodaja lahko spoštuje. Nekatere ugotovitve, da to omogoča tudi stari zakon, niso primerne. Z nobenimi predlogi amandmajev, ki jih imamo pred seboj, tega zakona ne moremo popraviti do te mere, da bi vseboval tisto, kar naj bi tak zakon dejansko prinesel. V ta zakon bi morale biti vključene pobude, ki bi ohranjale prebivalstvo na teh območjih in omogočale razvoj. Za to je bilo prepozno. Prva obravnava je bila tudi zato tako negativna. Širitve parka za doseganje ciljev naravovarstveni direktiv, so v tistem postopku neprimerne. Povzročile so odpor v lokalnih skupnostih. Novi zakon ne predvideva širitev območij.  Poslanci SDS zakona ne podpiramo in zato tudi ne pospiramo amandmajev. Ne glede na to, da so tudi iz naše strani bili vloženi leta 2004. Zavrnjeni bodo in s tem tudi procedura tega zakona.