DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O PREPOVEDI PROIZVODNJE IN PROMETA Z AZBESTNIMI IZDELKI TER O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA PRESTRUKTURIRANJE AZBESTNE PROIZVODNJE V NEAZBESTNO

Predlog zakona sta v obravnavo zboru predložila poslanec, gospod Samo Bevk, in poslanka, gospa Breda Pečan. Predlog zakona sta v obravnavo zboru predložila poslanec, gospod Samo Bevk, in poslanka, gospa Breda Pečan.Obrazložitev ministra: MAG. ANDREJ VIZJAK: Nova vlada se zelo zaveda problematike azbestnih bolnikov in problematike povezane s to težo, ki izvira iz proizvodnje in se kaže s pravzaprav eno zelo dolgo časovno konstanto, zlasti na ljudeh. Zato je bil tudi sprejet zakon, ki je prepovedal proizvodnjo in po naših podatkih te proizvodnje več ni. Pojavljajo se sicer neke informacije, vendar je sedaj problematika povezana z azbestom pravzaprav drugačna, kot je bila takrat, ko je bil zakon sprejet. Problematika se nanaša pravzaprav na popravo oziroma odpravo blažitev posledic te proizvodnje na ljudeh in s tem povezano tudi terja nov pristop. Zato je vlada tudi sprejela sklep, s katerim se ta problematika seli na področje socialne problematike, področje zdravstvene problematike – s to problematiko se v nadalje zadolži ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki bo seveda koordinator aktivnosti na področju priprave nove zakonodaje, povezane z azbestno problematiko. Do zdaj je bilo to seveda gospodarski problem, ker je šlo za gospodarske družbe, sedaj so problemi drugačne narave. In to je tudi temelj, zakaj to razlagam, ker je to tudi bistvo, zakaj je pravzaprav vlada nasprotovala zakonu v predlagani obliki, kajti zakon, ki sta ga vložila v proceduro poslanca Samo Bevk in Breda Pečan, je govoril o nekih dodatnih sredstvih štirih milijardah za pravzaprav izvajanje neaktualnih rešitve v starem zakonu. Vlada seveda ne nasprotuje, celo podpira in želi azbestno problematiko reševati, vendar reševati na podlagi aktualnih razmerij. Zato je seveda bil pravzaprav dosežen, lahko bi temu rekli tudi kompromis, čeprav mislim, da so tu predlagatelji zelo modro ravnali in so pravzaprav videli, da je bolje, da opredelimo ponovno te ukrepe za razreševanje azbestne problematike na področju zdravstva, na socialnem področju kot pa da v obstoječ zakon rinemo dodatna sredstva in ga prolongiramo za nekaj let. Zato je pravzaprav prišlo do rešitve, da se v predlaganem zakonu zgolj podaljša uporaba zakona še za letošnje leto in s tem omogoči izčrpanje kompletne vsote, ki jo je že sicer predvideval zakon, kajti za reševanje azbestne problematike v letu 2005 so v proračunu že predvidena sredstva v višin 690 milijonov tolarjev in to je del mase sredstev, ki je že bila predvidena za izvedbo tega zakona. Zakon torej – tako amandmiran kot je sedaj – pravzaprav v odločanje ne prinaša nič novega kot le to, da se ta sredstva, ki so v letošnjem letu na voljo tudi na nek način porabijo v letošnjem letu, kar pa vlada tako ali tako namerava storiti. Skratka, vlada ne nasprotuje tem rešitvam pod pogojem – seveda sprejetih amandmajev. V kolikor ne bodo sprejeti amandmaji in v kolikor bo predlog zakona vseboval tudi dodatna finančna sredstva za izvajanje aktualnega zakona, mislimo da to ni v redu rešitev in tej rešitvi nasprotujemo. Skratka, vlada ne nasprotuje predlaganem zakonu skupaj z amandmaji in s predlagano rešitvijo, kot jo je formuliral odbor za gospodarstvo tega parlamenta. Obrazložitev mnenja SDS: gospod poslanec Rudolf Petan, predstavnik Slovenske demokratske stranke.: RUDOLF PETAN: Gre za področje, ki se mu je uradna politika, se pravi država, nojevsko izmikala, in to predvsem na področju, ko gre za varstvo ljudi in delavcev, tu mislim tudi odškodnine za delavce, ki so bili v stiku z azbestom, in to v proizvodnji katere sestavina je azbest. Če to ne bi bilo tako, potem se ne bi moglo zgoditi, da bi sploh prvi zakon, ki resno obravnava nadomestila, odškodnine za obolele, predlagal kot opozicijski poslanec, naš poslanski kolega gospod Ivo Hvalica. Res da v omejenem obsegu. Šlo je samo za proizvodnjo v Anhovem. S tem je bilo tudi uradno priznano dejstvo, da je azbest hudo škodljiv za zdravje ljudi, in da je tudi odločitev za postavitev giganta, ki temelji na azbestni surovini precej vprašljiva, ampak vse se da popraviti. Še hujše pa je potem vztrajanje pri takšni proizvodnji. Po količini proizvedenih azbestnih izdelkov na prebivalca smo bili verjetno eni vodilnih v Evropi. Po drugi strani pa država ni želela priznati, ali ni hotela priznati ogrožanja zdravja ljudi, zaradi proizvodnje, katere sestavina je azbest. Tudi zakon, ki je priznaval odškodnine prizadetim ljudem, je bil sprejet, kot sem že omenil, na predlog našega poslanskega kolega, ko je bila populacija, ki je delala v Anhovem z azbestom, že kar dodobra razredčena. Zgodovina se žal ponavlja. Kljub temu da je prejšnja vlada dobro vedela, da veljavnost zakona o spremembah zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno, poteče konec lanskega leta, ni storila nič za rešitev ali pa zelo malo za rešitev problematike. Predlogu zakona, ki ga je novembra 2003 vložila skupina poslancev, je takratna vlada nasprotovala. Zato je bil seveda parlamentarni postopek sprejemanja onemogočen. Vlada pa ni pripravila svoje rešitve. In to kljub dejstvu, da je znano, da je v Sloveniji uvoženo skoraj 700 tisoč ton azbesta, ki je bil v večini uporabljen za kritino in za vodovodne cevi, ki so še danes v uporabi. Ocenjuje se, da je bilo azbestu izpostavljenih preko 20 tisoč delavcev v različnih oblikah, prav gotovo pa največ v Salonitu Anhovo, in verjetno tudi v najbolj kritični obliki. Kljub zakonu, ki je jasno opredeljeval finančne obveznosti, je odbor državnega zbora za gospodarstvo januarja 2003 ugotovil, da je v proračunu za leto 2003 in 2004 namenjenih 1,2 milijardi SIT manj, kot je bilo predvideno z zakonom, in predlagal takratni vladi, da zagotovi manjkajoča sredstva z rebalansom proračuna, ker je ta zakon potrebno izpeljati v celoti. Zaradi popolne ignorance prejšnje vlade do omenjene problematike, in zaradi popolne pasivnosti zaradi prenehanja veljavnosti zakona 31.12.2004, sta naša poslanska kolega konec lanskega leta vložila predlog zakona, ki je identičen zakonu iz leta 2003, ki ga je tedanja vlada zavrnila. Glede na neurejenost razmer na tem področju je razumljivo, da je potrebno sprejeti zakon, ki bo omenjeno in seveda dolgoročno mačehovsko obravnavano področje uredil sistemsko dolgoročno in tudi celovito. V ta koncept prav gotovo spada sklep sedanje vlade, da s 15.1.2005, ki je zadolžila ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za finance in ministrstvo za okolje in prostor, da bi pripravi celoviti pregled dosedanjega izvajanja zakona in da se do drugega kvartala 2005 pripravi predlog novega zakona, ki naj to področje uredi dolgoročno in pa sistemsko. Ker je v proračunu za letošnje leto planirano in zagotovljeno še skoraj 700 milijonov sit je predlog tega zakona sicer nepotreben in je odveč, vendar v Slovenski demokratski stranki bomo podprli ta predlog, ki je bil izglasovan potem na odboru, ker menimo, da če je neka stvar dvakrat zapisana ne more škoditi in ker ne bi želeli, da bi se pri teh bolnikih porajali dvomi, kajti oni so že tako ali tako pred velikim stresom in zato bomo v SDS ta predlog odprli. Ta predlog kaže na to, da je država do sedaj imela kar mačehovski odnos do tega problema. Pred glasovanjem smo se tudi v poslanski skupini predstavniki sestali s predstavniki azbestnih bolnikov. Tako da, še enkrat v SDS bomo ta predlog podprli.