DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet Republike Slovenije. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil Državni svet Republike Slovenije.Poslanec Mitja Ljubeljšek je v imenu SDS predstavil stališče stranke: MITJA LJUBELJŠEK: Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke ne bo podprla predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa iz več razlogov, in sicer, ker odvzem vozila predstavlja poseg v ustavno zagotovljeno lastnino, ker je predlog zakona v nasprotju z načelom sorazmernosti, kar izhaja iz odločbe ustavnega sodišča, ker je predlog zakona neživljenjski, nesistemski, predvsem pa represiven; ker predlog zakona ne temelji na analizi stanja v praksi, ampak predlagatelj zakona birokratsko predpiše ukrep, ne zavedajoč se posledic; ker bi sprejem predlaganega zakona imel za posledico finančno obremenitev državnega proračuna; ker predlagana sprememba zakona v večini točk ni skladna s predpisi Evropske skupnosti; ker nobena od primerjalno pravno navedenih in prikazanih tujih ureditev, ki naj bi služile za oporo predlagani spremembi zakona, dejansko ne vsebuje rešitve, kot jo vsebuje predlagana sprememba tega zakona. In kje se kaže največja neživljenjskost predlaganega zakona? Obstoječi zakon o varnosti cestnega prometa med drugim določa, da se vozilo, ki ni tehnično brezhibno ali na predpisan način označeno z veljavno nalepko, izloči iz prometa, lastnik pa mora v 24 urah odstraniti izločeno vozilo, če tega ne stori, odstrani vozilo na njegove stroške izvajalec rednega vzdrževanja cest. Predlog spremembe obstoječega zakona pa za isto nepravilnost določa, da policist zaseže vozilo, lastnik pa mora tehnično usposobiti in registrirati vozilo v roku 30 dni, če tega ne stori, postane vozilo državna last, lastniku pa ne pripada nobena odškodnina za odvzeto vozilo. In če sedaj pogledamo podatke o vzrokih prometnih nesreč in kršitvah, povezanih s tehnično neurejenostjo vozila ali veljavnostjo prometne nalepke, na kar se naslanja ta sprememba zakona, vidimo, da je bilo, na primer, v letu 2003 41.314 prometnih nesreč, pri čemer je bilo 56 nepravilnosti na vozilih in kar 15.579 kršitev vožnje z neregistriranim vozilom, recimo, da je potekel rok nalepke. To pomeni, če bo predlagani zakon sprejet, da bi v vseh teh primerih policisti zasegli vozila, in če lastniki ne bi odpravili pomanjkljivosti na vozilih v 30 dneh, bi ta vozila postala last države. Odprava pomanjkljivosti pa je lastnikom praktično onemogočena, saj lastniki nimajo dostopa do svojih vozil v času, ko se sankcija izvršuje. Zanemariti ne moremo tudi dejstva o dodatnem delu policije pri izpeljavi postopka zasega vozila, prevoza, hrambe, varovanja, odprodaje, razgradnje in uničenja vozil ter stroškov, ki za vse te postopke nastajajo. Na koncu je treba še posebej poudariti, da obstoječi zakon o varnosti cestnega prometa korektno ureja problematiko izločitve vozil iz prometa, zakon o prekrških pa ima določbo o odvzemu motornega vozila, vendar le, če ima policist pooblastilo na osnovi odredbe sodnika za prekrške. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke meni, da iz vseh predhodno navedenih razlogov predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa pravno in sistemsko ni sprejemljiv, zato ga tudi ne bo podprla.