Druga obravnava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade Bogomir Špiletič je predstavil dodatno obrazložitev: Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade Bogomir Špiletič je predstavil dodatno obrazložitev: Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade Bogomir Špiletič je predstavil dodatno obrazložitev: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, ki je danes pred vami, je pripravljen. Prišlo je do kar nekaj sprememb na različnih področjih materialne zakonodaje, ki določajo vsebino upravnih dejanj in dokumentov, za katere ta zakon določa upravne takse, kot na primer: uredba o upravnem poslovanju, zakon o zemljiški knjigi, zakon o nadzoru državne meje, zakon o gospodarskih družbah, zakon o eksplozivih, zakon o industrijski lastnini, zakon o starševskem varstvu in še nekateri drugi. Poglavitne rešitve zakona so naslednje: s spremembo zakona je omogočena možnost plačila tudi s sodobnimi plačilnimi sredstvi, kar je zapisano tudi v sprejeti uredbi o upravnem poslovanju. Druga rešitev, ki jo zakon predvideva, je, da se z dopolnitvijo 28. člena za samostojnega podjetnika kot posameznika določa oprostitev plačila za dokumente in dejanja za vpis, opis dokumentov, podatkov in vpis prenehanja opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika kot posameznika v poslovni register Slovenije. Prav tako se bo z dopolnitvijo 28. člena določil oprostitveni rok za dokumente in dejanja za vloge za vpis ali izbris iz obveznih zbirk podatkov, ki se zbirajo na podlagi predpisov, ki urejajo kmetijstvo, vino in druge proizvode iz grozdja in vina, veterino, živinorejo, morsko ribištvo, semenski material kmetijskih rastlin, zdravstveno varstvo rastlin ter določbe oziroma potrdila iz obveznih zbirk podatkov. Nadalje se bo s spremembo in dopolnitvijo uveljavila nova tarifna številka 4A, in sicer za redni izpisek iz elektronske zemljiške knjige. S to dopolnitvijo bo dana pravna podlaga upravnim organom, da zaračunavajo upravno takso za redni izpisek iz elektronske zemljiške knjige. Na Odboru državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko so bili podprti vsi amandmaji, predlagani s strani zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Amandma poslanske skupine, s prvopodpisanim gospodom Potrčem, ni bil sprejet. Omenjeni amandma poslanske skupine Socialnih demokratov je ponovno vložen, vlada mu nasprotuje, zato predlagamo, da državni zbor podpre predlog zakona, kakršen je bil sprejet na matičnem delovnem telesu, seveda brez podpore amandmajev poslanske skupine s prvopodpisanim gospodom Potrčem. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Predsednik odbora gospod Bojan Starmana je v imenu odbora predstavil poročilo: odbor državnega zbora Republike Slovenije za finance in monetarno politiko je na 7. seji dne 6.9.2005 kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, ki ga je državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo in sprejem vlada Republike Slovenije. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje zakonodajno-pravne službe ter amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Miranom Potrčem z dne 29.6.2005 k 2. členu predloženega zakona. Na seji odbora so bili prisotni predstavnica in predstavniki ministrstva za finance ter zakonodajno-pravne službe. Po uvodni, dopolnilni obrazložitvi člena, je predstavnik vlade poudaril, da predlagane zakonske rešitve ne predstavljajo večjih sprememb veljavnega zakona ter da sledijo spremembam in dopolnitvam materialnih predpisov, ki določajo vsebino upravnih dejanj in dokumentov, za katere zakon določa višino upravnih taks. Posebej je bil izpostavljen eden od namenov predloženega zakona, in sicer poskus vzpostavitve prijaznejšega odnosa do samostojnih podjetnikov, posameznikov, ki bodo oproščeni takse za dokumente, in pa dejanja v zvezi z vpisi v poslovni register Slovenije. S tako predlagano rešitvijo Vlada sledi tudi pobudama Obrtne zbornice Slovenije in predstavnikov civilne družbe iz vrst podjetnikov. V razpravi smo obravnavali tudi amandma s prvopodpisanim Miranom Potrčem. Na podlagi tega amandmaja naj bi bili, poleg dokumentov in dejanj oproščenih taks, kot jih navaja 28. člen veljavnega zakona, predmet takšne oprostitve tudi dokumenti in dejanja v zvezi z registracijo najemnih pogodb ali aneksov za stanovanje ter za vpis in izbris najemnih pogodb ali aneksov iz registra najemnih pogodb ter pridobitev neprofitnih stanovanj, ki so z javnim razpisom predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine. Po daljši obravnavi in razpravi je bilo s strani ministrstva za finance izraženo mnenje, da je ta problematika, ki bi reševala socialno stisko v zvezi s plačevanjem taks, dovolj dobro opredeljena v 25. členu veljavnega zakona v povezavi s 13. točko 28. člena istega zakona, ki določa, da dokumenti in dejanja za uveljavitev socialno varstvenih pravic postavljajo dovolj široko pravno podlago za oprostitev plačila takse in s tem uveljavljanje pravic, na katere so vloženi amandma nanaša. Predstavnik vlade je v razpravi tudi poudaril, da je potrebno določbe zakona o upravnih taksah v primeru, če se v praksi res ne izvajajo, dodatno proučiti. Vlada jih bo proučila in jih začela uveljavljati na način, kot je bilo v zakonskih določbah tudi prvotno načrtovano. Odbor za finance je sprejel vse amandmaje odbora, razen amandmaja, ki sem ga prej omenil in vse člene zakona, katere predlaga tudi v sprejem državnemu zboru. . Gospod Bojan Starman je predstavil stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke: Slovenska demokratska stranka bo navedene spremembe zakona o taksah podprla, kot tudi amandmaje, ki so bili sprejeti na odboru. Razlog za to, da bomo to podprli, je predvsem v tem, da zakon želi doseči večjo enotnost med različnimi pravnimi predpisi. Nadalje pa vnaša nekatere novosti, ki jih je prav tako nujno treba vpeljati v naš zakon o taksah. Predvsem gre tukaj za spremembo 8. člena zakona, s katerim se omogoči plačila tudi s sodobnimi plačilnimi sredstvi. Z dopolnitvijo 1a. v 28. členu se bo za samostojnega podjetnika posameznika določila oprostitev za dokumente in dejanja v zvezi z vpisom in spremembo v poslovni register Slovenije in izpisom iz poslovnega registra Slovenije. Z novo, 29. točko, bo določena oprostitev za vlogo, za vpis ali izbris iz obveznih zbirk podatkov na podlagi predpisov, ki urejajo kmetijstvo, vino in druge proizvode iz grozdja in vina, veterino, živinorejo, morsko ribištvo, semenski material kmetijskih rastlin in zdravstveno varstvo rastlin ter odločbe oziroma poročilo iz obveznih zbirk podatkov. Prav tako se bo s spremembo in dopolnitvijo uveljavila nova tarifna številka 4a. za izpisek iz elektronske zemljiške knjige. S to dopolnitvijo bo dana pravna podlaga upravnim organom, da zaračunavajo upravno takso kot izpisek iz elektronske zemljiške knjige. Prav tako je treba omeniti, da se v nekaterih primerih določajo tudi oprostitve, kdaj se ta taksa ne plača. Omenil bi na primer, da je vizum za diplomatski potni list oproščen plačila takse. Z dopolnitvijo in spremembo tarifne številke 66(?). se na novo določi upravna taksa za potrdilo o prenosni pravici in potrdilo iz registra pravic. Razpravljali smo tudi in se poskušali opredeliti do amandmaja Socialnih demokratov k predloženemu zakonu. Načelno podpiramo, da so v primerih socialnih stisk pri stanovanjskem prometu oproščeni taks ljudje, ki bi jih morali plačati, vendar mislimo in menimo, da je bila razlaga vlade na odboru, da je to ustrezno urejeno, zadostna in je zato nepotrebno, da se tudi ta amandma dodatno sprejme, zato ga ne podpiramo. 4. točka dnevnega reda – Druga obravnava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski inšpekciji Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Dodatno obrazložitev je predstavil minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver: vlada želi s spremembo zakona o šolski inšpekciji ta zakon uskladiti z novimi razmerami, kakor tudi z nekaterimi novimi pravnimi podlagami. Gre za to, da namen in cilj zakona seveda ostaja isti kot v že sedanjem zakonu; to je spoštovanje zakonitosti in pravic otrok, učencev oziroma vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem procesu. Glavne spremembe se nanašajo na pristojnosti inšpektorata, tako da bi lahko rekli, da se po eni strani pristojnosti nekoliko širijo tudi na druge subjekte, kot so dijaški domovi, višješolski zavodi, po drugi strani pa novela zakona bolj natančno opredeli pristojnosti inšpektorata za šolstvo. Gre tudi za nekatere uskladitve stvarne pristojnosti, torej z zakonom o inšpekcijskem nadzoru, ki prav tako ureja področje opravljanja inšpekcijskega nadzora na šolskem področju. Zakon v 1. členu razširja pristojnost šolske inšpekcije tudi za domove, za učence in dijaške domove. V 2. oziroma 4. členu novelira 7. člen, kjer govori, da lahko posamezna strokovna izvedenska dela opravljajo tudi nekateri zavodi, ki so v okviru šolskega sistema, kot je Zavod Republike Slovenije za šolstvo, center za poklicno izobraževanje, andragoški center, državni izpitni center, kakor tudi nekateri drugi zavodi. 6. člen določa, da je inšpekcija dolžna opravljati redne preglede praviloma vsako peto leto, kar pomeni, da bo sedaj teh rednih pregledov nekoliko manj. Lahko pa bodo bolj temeljiti. 5. člen recimo določa tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvedenci za pedagoško področje, to je visoka izobrazba in deset let delovnih izkušenj. 3. člen določa, da vsebino opravljanja strokovnega izpita za splošni del določi minister in predpiše minister, pristojen za upravo, posebni strokovni del strokovnega izpita pa minister za šolstvo. To so ključne spremembe, ki jih s to kratko novelo uvajamo. Predlog zakona je obravnaval odbor za kulturo, šolstvo in šport kot matično delovno telo. Poročilo odbora je predstavil podpredsednik odbora Samo Bevk: Odbor za kulturo, šolstvo in šport je na svoji 7. seji, 7. septembra 2005, obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o šolski inšpekciji, ki ga je državnemu zboru predlagala in predložila Vlada Republike Slovenije. Predstavnik predlagatelja je v dopolnilni obrazložitvi članom povedal, da predlagana novela ne posega v temeljna načela zakona, temveč pomeni uskladitev s spremenjeno področno zakonodajo – zakon o inšpekcijskem nadzoru, zakon o javnih uslužbencih in zakon o prekrških. Predstavnik Državnega sveta Republike Slovenije je predstavil njihovo pisno mnenje in povedal, da podpirajo tisti del predlagane novele, ki pomeni uskladitev z ostalimi zakoni, ki urejajo inšpekcijski nadzor. Predstavnica zakonodajno-pravne službe pa je povedala, da so pripombe iz njihovega pisnega mnenja večinoma upoštevane. Člani in članice odbora so v razpravi izpostavili predvsem pripombe k 1. in 4. členu zakona. V nadaljevanju je odbor sprejel še amandmaje k 3., 4., 7., 9. in 10. členu in skupaj glasoval o vseh členih zakonskega predloga ter jih sprejel. Dr. Milan Zver: vsi ljudje imajo dobre namene, ne samo učitelji, pa kljub temu država vzpostavlja določene mehanizme nadzora, ustvarja neke predpise, ki normirajo življenje ljudi in družbe. Zato tudi na področju šolstva poznamo tak organ kot je inšpekcija. Vendar ne gre za to, da bi inšpekcija prispevala k večji stopnji dresure učencev ali učiteljev. Ravno ta zakon uvaja nekatere novosti, tako da veča, širi krog pravic dijakov, omogoča celo razveljavitev ocene, če ta ni bila korektno sprejeta, omogoča pa tudi razveljavitev vzgojnega ukrepa. To bistveno pripomore k širitvi pravic dijakov in učencev. Zato bi težko govorili o uvedbi dresure ali dodatne dresure v šolstvu s to novelo. Država seveda nima ali pa ima omejene možnosti, omejene vire. Nimamo možnosti, da dovolj kadrovsko okrepimo npr. inšpekcijsko službo, da bi ta lahko nemoteno opravljala svoje poslanstvo. Ravno zaradi tega je vključen dodatni element, ki govori o vključitvi izvedenskih mnenj. To ne pomeni, da bi zakon o šolstvu Zavod za šolstvo Republike Slovenije spremenil v inšpekcijski organ. Nasprotno. Prav ta organ omogoča neke vrste pomoč inšpekcijski službi pri bolj korektnem odločanju. In kar zadeva specializirane zavode, ne vidim bolj primernega naslova za pomoč pri izvajanju inšpekcijske službe, kot so omenjeni zavodi. Še enkrat poudarjam, da ne gre za mešanje funkcij in poslanstva teh zavodov. Nekatere pristojnosti inšpekcije so jasno določene. Tudi kar zadeva uporabo učbenikov. Odločitev o tem, kateri učbeniki naj se uporabljajo pri vzgojno-izobraževalnem procesu, je v rokah strokovnih organov, strokovnega sveta. Seveda so učila in drugi pripomočki dokaj široko razumljeni. Ni se treba bati, da bi morda inšpektor prepovedal kakšen dodaten učni pripomoček ali kaj podobnega. Letos smo postopek potrjevanja teh učbenikov že sprostili, liberalizirali, tako da ne gre za to, da bi omejili svobodo izbire učnih pripomočkov pri pouku. Ker ne gre za mešanje funkcije in za prenos inšpekcijskih funkcij na te zavode, menim, da ta amandma ni potreben. Sicer pa so te pobude, ki prihajajo iz te strani Državnega zbora, dokaj različne. Vi dopuščate možnost, da bi tudi delavci zavoda opravljali inšpekcijske službe oziroma pripravljali izvedeniška mnenja. Nekateri so temu odločno nasprotovali, ker naj bi na tak način učitelji videli v delavcu in svetovalcu hkrati še inšpektorja. Vsi se tako bojimo inšpektorja, kot da je neki ‘nebodigatreba’ in mu zato pripisujemo izrazito negativno vrednostno oznako. Ne gre za to, da bi te institucije oziroma zavodi, ki jih omenjamo, izvajali naloge inšpekcijske službe. Opravljajo zgolj izvedensko mnenje in jasno je, da bodo ta mnenja pripravili posamezniki v zavodih iz preprostega razloga. To pa zato, ker je to dobrodošlo in ker gre za specializirane zavode. Že zato lahko domnevamo, da bodo ta izvedenska mnenja strokovno dobro in korektno pripravljena. Gre za praktično rešitev, ki bo po mojem mnenju povečala učinkovitost inšpekcijske službe glede na to, da je sedaj slovenska šolska inšpekcija izjemno kadrovsko podhranjena. Menim, da je to določilo nujno, da moramo predlagani zakon v tej obliki sprejeti, če želimo, da bo služba lahko opravljala svoje poslanstvo. 5. točka dnevnega reda – Druga obravnava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvo podpisanim dr. Slavkom Gabrom. V zvezi s tem zakonom odbor za kulturo, šolstvo in šport predlaga državnemu zboru, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Na podlagi tretjega odstavka 134. člena poslovnika je predstavnik predlagateljev zakona, dr. Slavko Gaber pripravil dodatno obrazložitev predloga zakona: Pred nami je predlog zakona, s katerim želimo predlagatelji nadaljevati dograjevanje šolskega sistema v tej državi tudi na osnovi opažanj, ki se nanašajo na področje urejenosti osnovne šole v Republiki Sloveniji. Ni prvič in ni samo naše mnenje, da je struktura učnega načrta v Sloveniji dokaj podrobno urejena in da bi bilo primerno, če bi šolam omogočili, da na tem področju naredijo nekaj korakov tudi same in na svoj način. To bi bil korak v pozitivno smer. Jedro zakona je v tem, da želimo šolam omogočiti oblikovanje šolskega predmetnika. Šolski predmetnik naj bi se oblikoval tako, da bi lahko zmanjšali število predmetov v posameznem razredu v posameznem ocenjevalnem obdobju zadnjega triletja. S tem bi zmanjšali tudi število predmetov, s katerimi se soočajo učitelji in učenci vsak teden, v vsakem ocenjevalnem obdobju. Zmanjšalo bi se število ocenjevanj v posamičnem obdobju in povečala bi se možnost fleksibilnega pripravljanja urnika znotraj šol. Da bi bilo to omogočeno, predlagamo, da bi sprostili tudi zgornje število ur učne obveznosti v posamičnem tednu. Pri tem bi ostalo skupno število ur za učenke in učence enako kot doslej, skupno namreč v vsem letu. Ker se zavedamo, da bi lahko pri tem, ko v Sloveniji nismo vajeni tako gibkega pristopa k predmetniku, prišlo do težav, predlagamo določene omejitve. Slovenski, italijanski ali madžarski jezik na narodnostno mešanih območjih, matematika in tuj jezik naj bi tudi po tem predlogu ostali obvezen del predmetnika v vsakem tednu v že določenem obsegu. Tudi predmeti, ki se po sedanjem predmetniku poučujejo tri leta, se morajo poučevati v prihodnje najmanj dve leti. To so omejitve, znotraj katerih pa bi gibki predmetnik omogočal, da se sprosti klima dela v šolah, da je kadrovsko lažje izpeljati celotno učno obveznost in mislimo, da kaže ta zakon podpreti, še posebej zato, ker je zakon pisan tako, da nobeni od šol ne nalaga, da se odloči za svoj šolski predmetnik, ampak zgolj daje to možnost. Šolam se torej nikoli ne bi bilo nujno potrebno odločiti za takšen predmetnik. Tiste šole, ki bi se zanj odločile, bi to lahko izpeljale znotraj z zakonom predpisanih omejitev. Kar nekaj šol v Sloveniji je pripravljenih na to, da bi se za kaj takšnega odločile, da bi zmanjšale probleme, da bi razbremenile pritisk na učenke in učence. Slovenija s takimi predlogi ne bi bila nič posebnega. Države, ki imajo dolgo in uspešno tradicijo na tem področju, Finska, Norveška, Švedska, Islandija in Nizozemska, so to že zdavnaj preizkusile. Mi verjamemo, da bi takšne vpeljave pri nas v Sloveniji Zavod za šolstvo s svetovanjem in pomočjo spremljal in dozdeva se nam, da bi se Slovenija s tem premaknila korak naprej, zgodovinsko gledano, stran od koncepta iz časov Avstro-Ogrske, torej iz časov uvedbe obvezne šole v Sloveniji. Do sedaj je v Sloveniji obstajala možnost izbirnih predmetov in ravni pri pouku. Sedaj bi temu dodali tudi možnost izbire konkretne organizacijske izpeljave v zadnjem triletju. In ker teče naprej tudi projekt drugačnega financiranja šol, bi verjetno skupaj s tem zaokrožili povečevanje avtonomije šolstva v Sloveniji. Alenka Jeraj je predstavila stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke: v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli sklep odbora za kulturo, šolstvo in šport, in sicer, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog novele zakona o osnovni šoli gre v smer modernizacije oziroma večje avtonomnosti šolskega prostora v Sloveniji. Vendar zgolj sprememba, ki se nanaša na organizacijski vidik fleksibilnega predmetnika, po našem mnenju ne predstavlja zadostne in celostne rešitve problematike pouka v zadnjem triletju vzgojno izobraževalnega obdobja v osnovnih šolah. K spremembam v zadnji triadi je potrebno pristopiti celovito in premišljeno, pri čemer morajo spremembe temeljiti na analizi in strokovnem mnenju pristojnih zavodov in služb ter daljšem predhodnem preizkusnemu uvajanju. Prehitro uvajanje sprememb je po našem mnenju neodgovorno do učencev, staršev in učiteljev. Predlagatelj med razlogi za sprejem zakona navaja sklep 66. seje Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje, z dne 1.4.2004, ki naj bi podprl predlog o uvedbi šolskega fleksibilnega predmetnika v zadnjem vzgojno- izobraževalnem obdobju. Iz zapisnika 66. izredne seje z dne 1.4. izhaja, da strokovni svet za splošno izobraževanje podpira predlog ministrstva za šolstvo in šport za preučitev možnosti in uvedbe delno fleksibilnega predmetnika v tretjem triletju devetletke. Pri tem pa sklep vsebuje tudi zapis, da naj študijo pripravi strokovna komisija, v kateri bodo predstavniki zavoda za šolstvo in šport, urad za razvoj šolstva in člani strokovnega sveta za splošno izobraževanje oziroma komisija. Ti naj bi poročilo pripravili za obravnavo na strokovnem svetu za splošno izobraževanje do jeseni 2004. Prejšnji minister za šolstvo je dne 5.7.2004 izdal sklep o imenovanju komisije za proučitev možnosti uvedbe delno fleksibilnega predmetnika v tretjem triletju devetletke, pri čemer pa komisija poročila ni posredovala. Zato ga strokovni svet tudi ni obravnaval. Vlada oziroma ministrstvo za šolstvo in šport proučuje koncept in izvedbo zadnjega vzgojno izobraževalnega obdobja v osnovni šoli v celoti. Hkrati načrtuje celovitejšo prenovo omenjene zadnjega triletja v smeri funkcionalne in organizacijske avtonomije šol, pri čemer bodo upoštevane strokovne podlage in rezultati predhodne faze poskusnega vpeljevanja načrtnih sprememb. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da je potrebno vzpostaviti takšen sistem izobraževanja, ki bo učencem posredoval znanje, katerega bodo znali uporabiti vse življenje. Zato je potrebno učitelje izpopolnjevati, jim omogočiti dodatno izobraževanje, predvsem pa jih je potrebno razbremeniti birokracije, da bodo lahko bolj kakovostno opravljali prvenstveno vlogo v izobraževalnem procesu. V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli sklep odbora za kulturo, šolstvo in šport, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli ni primeren za nadaljnjo obravnavo. 6. točka dnevnega reda – Druga obravnava Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je predlog dodatno obrazložil: Glavni razlog za pripravo zakona je uskladitev nacionalnega pravnega reda s pravnim redom Evropske unije. V ta predlog vnašamo sedem direktiv in en sklep ter na tak način našo zakonodajo prilagajamo Evropski uniji. Najzahtevnejši direktivi, ki ju vnašamo, sta direktivi, ki urejata vstop in prebivanje državljanov držav članic Evropske unije in njihovih družinskih članov na področju druge članice, ter direktivo, ki za državljane tretjih držav ureja združevanje družinskih članov in izdajo dolgotrajnega dovoljenja za bivanje. Zaradi prenosa nove direktive s področja prostega pretoka oseb, ki ureja vstop in prebivanje državljanov držav članic EU in njihovih družinskih članov na območju druge države članice, je v zakonu dodano novo poglavje, ki temeljito ureja to področje. Zaradi prenosa direktive o pravici do združevanja družine, je s predlaganim zakonom nekoliko spremenjena izdaja dovoljenj za prebivanje za državljane tretjih držav, ki se v Republiki Sloveniji nahajajo zaradi združevanja družine. Zaradi prenosa direktive o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas, je spremenjena izdaja dovoljenja za stalno prebivanje za državljane tretjih držav. Predlog zakona nadalje na novo ureja določene olajšave pri vstopu v državo za učence in dijake iz tretjih držav, ki zakonito prebivajo v drugi državi članici, v času šolskih ekskurzij. V primerjavi z dosedanjo ureditvijo je olajšan vstop in zato ne potrebujejo vizumov. Poleg omenjenih direktiv so se s predlogom zakona o tujcih prenesle tudi direktive, ki urejajo pristojnost policije pri ukrepanju zoper tujce, in sankcije. Predlog zakona na novo ureja možnost prisilne odstranitve iz države državljana tretje države, kateremu je druga država članica izrekla ukrep izgona, nahaja pa se na območju Republike Slovenije. Takšnih pooblastil policija do sedaj ni imela in so popolnoma nova. Prav tako je na novo urejena pomoč drugi državi članici, ki poskuša po zračni poti prisilno odstraniti državljana tretje države. S predlogom zakona je določena tudi pravna podlaga za izdelavo novega obrazca biometričnega potnega lista za tujca, kot to zahteva uredba EU. Ob omenjenih uskladitvah s pravnim redom bomo ta zakon uskladili tudi z zakonom o prekrških, tako da bomo nadomestili denarne kazni z globami. Ministrstvo za notranje zadeve je na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe državnega zbora pripravilo predloge amandmajev, ki upoštevajo pripombe zakonodajno-pravne službe in katere je odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje tudi sprejel. Z amandmaji smo odpravili nekatere nomotehnične pomanjkljivosti predloga zakona in določili točno določene in jasne ter enostavne oblike in dikcije, ki so v zakonu. 7. točka dnevnega reda – Druga obravnava predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnem registru Predlog zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, kot matično delovno telo. Predsednica odbora Mojca Kucler Dolinar je predstavila poročilo odbora: Tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnem registru je odbor obravnaval na 11. seji. Zakon je državnemu zboru v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Na sami seji je sodelovala tudi predstavnica zakonodajno-pravne službe in poudarila, da je predlagatelj v predlogih za amandmaje odbora že upošteval večino pripomb, ki jih je imela ta služba ob predložitvi zakona. Na seji so ostale aktualne še nekatere pripombe te službe k 2., 3., 9. in 15. členu predloga zakona, ki pa jih je predlagatelj s svojimi predlogi za amandmaje odbora predložil pred sejo ali pa na seji sami. Kot rečeno, je predlagatelj večino predlogov in mnenja zakonodajno-pravne službe upošteval. Upošteval pa ni mnenja k 3. členu predloga zakona, ki uvaja nova subjekta vpisa v sodni register, in sicer Evropsko delniško družbo ter Evropsko gospodarsko združenje, ker je menil, da ureditev vpisa v sodni register za obe družbi še pred sprejemom zakonodaje, ki bi predhodno uredila pogoje za njuno ustanovitev, ni sporna. Kot rečeno, smo na odboru sprejeli predlagane amandmaje, glasovali o vseh členih zakona in zakon sprejeli. Alenka Jeraj je predstavila stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke: veljavni zakon o sodnem registru je bil sprejet leta 1994 in do sedaj še ni bil spremenjen. Predlog zakona se usklajuje z določbami prve direktive sveta o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, s katero je v veliki meri že usklajena zadnja novela zakona o gospodarskih družbah. Poleg tega se s predlogom slovensko registrsko pravo usklajuje z zahtevami enajste direktive o razkritju podružnic, ki jih v državi članici odprejo nekatere oblike družb, za katere velja zakonodaja druge države. V skladu s prvo direktivo predlagani zakon ureja učinek razkritja predloženih listin in vpisanih podatkov v sodni register, načelo pozitivne in načelo negativne publicitete ter določitev razlogov ničnosti družbe. Na seji odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je predlagatelj v predlogih za amandmaje upošteval večino pripomb zakonodajno-pravne službe. Upoštevana pa ni bila pripomba zakonodajno-pravne službe k tretjemu členu, ki uvaja nova subjekta vpisa v sodni register, in sicer evropsko delniško družbo ter evropsko gospodarsko združenje. V nasprotju z zakonodajno-pravno službo predlagatelj meni, da ureditev vpisa v sodni register za obe družbi, še pred sprejetjem zakonodaje, ki bi predhodno uredila pogoje za njuno ustanovitev, ni sporna. Na odboru je bil predlagani zakon večinsko podprt. Z morebitno uveljavitvijo tega zakona bo prišlo do prve prilagoditve zakona o sodnem registru evropskemu pravu družb, ki ji bodo sledile še druge uskladitve. Predlagane spremembe pa v vsebino in sistematiko zakona na posegajo. Prav tako predlog ne bo imel neposrednih finančnih ter drugih posledic. Sodni register je pomemben element poslovanja gospodarskih in drugih subjektov, zato je pomembno, da se usklajuje s pravom EU čim bolj transparentno in hitro, da ne bi prišlo do problemov ali težav, ki bi lahko nastali v nasprotnem primeru. Ob tej priložnosti bi veljalo omeniti tudi samo registracijo gospodarskih subjektov v tem smislu, da so postopki za to registracijo hitri. Le tako bomo lahko dosegli primerno pravno varnost. Zaradi navedenega bo poslanska skupina Slovenske demokratske stranke predlagani zakon podprla. 8. točka dnevnega reda – Druga obravnava predloga Zakona o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v raziskovalni in razvojni dejavnosti Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog zakona je obravnaval odbor za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj kot matično delovno telo. Predsednik odbora Rudolf Moge je predstavil poročilo odbora: odbor se je tega zakona lotil temeljito. Zakon s 27–imi členi so dopolnili z 28. amandmaji. Precej amandmajev je bilo redakcijske narave, nekaj pa tudi vsebinske. Po dolgi obravnavi na odboru je minister razložil, da pomeni znanstveno-raziskovalna dejavnost dejavnost, katere rezultati se kažejo v znanstvenih rezultatih. Odbor je v mnogih členih termin raziskovalna dejavnost nadomestil s terminom znanstveno-raziskovalna dejavnost. Druga, vsebinska sprememba z amandmaji, pa je naslednja. Do sedaj je v izvirnem besedilu nagrade in priznanja za Zoisa podeljeval odbor, medtem ko je priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje, podeljeval minister. Minister je izbiral vse postopke, ki so privedli do podelitve tega priznanja. Odbor je z amandmajem dosegel to, da bo odslej vse nagrade in priznanja podeljeval odbor. Naslednja vsebinska sprememba z amandmaji je naslednja. Do sedaj so bili upravičenci do podelitve Zoisovih nagrad in Zoisovih priznanj raziskovalci v Republiki Sloveniji oziroma v zamejstvu medtem ko so priznanja ambasador Republike Slovenije in Puhovo priznanje pridobili zamejski Slovenci in Slovenci, ki delujejo v tujini. Z odborom smo to jasno določili in sedaj, če bo zakon sprejet takšen kot je, bodo Zoisove nagrade in Zoisova priznanja pridobivali izključno raziskovalci v Republiki Sloveniji, medtem ko priznanje ambasador znanosti in Puhovo priznanje, pa tudi zamejski Slovenci in Slovenci, ki delujejo v tujini. Na odboru smo se tudi pogovarjali, kako se pravilno zapiše ime Puh ali Puch. Po daljši razpravi, je minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan dejal, da bi slavisti in zgodovinarji zapisali Puch. Tezo je minister utemeljeval s tem, da so zgodovinarji dejali, da se je Puh vedno podpisoval kot Puch. Le enkrat kot Puh in sicer, ko je podpisal poročno listino, to pa naj bi bila tehnična napaka. Odbor je z amandmaji popravil naslednje: razširil je krog predlagateljev za člane odbora in predlagateljev kandidatov za omenjene nagrade. Ob koncu je odbor sprejel tudi sklep, ki se glasi: “Odbor državnega zbora Republike Slovenije za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj predlaga vladi Republike Slovenije, da po vzoru Prešernove nagrade, ki je najvišja državna nagrada na področju kulture, po svojih najboljših močeh poskrbi, da bodo tudi znanstvene nagrade in njeni nagrajenci deležni podobne pozornosti in promocije, tako najširše javnosti kot tudi slovenskega političnega vrha. Očitno je, da znanost, poleg drugih segmentov v družbi, pomembno prispeva h kakovosti življenja nekega naroda, zato bi bilo prav, da najvišje državne nagrade na področju znanosti, ki jih prejmejo posameznice in posamezniki za izredne raziskovalne razvojne dosežke, pridobijo prepotrebno pozornost. Odbor je soglasno sprejel tako popravljeno besedilo in predlagam, da državni zbor o tem odloča s podobnim kvorumom kot odbor. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila Eva Irgl: v Slovenski demokratski stranki podpiramo sprejem zakona o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni razvojni dejavnosti, ki ga je v proceduro vložila vlada Republike Slovenije, pripravilo pa ga je ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnološki razvoj. Glede na to, da je iz zakona o raziskovalni razvojni dejavnosti iz leta 2002 umaknjeno poglavje o nagradah na področju znanstveno-raziskovalne dejavnosti, je temeljni cilj tega zakona, s posebnim zakonom urediti podeljevanje nagrad na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti. Dosedanji zakon je določal le vrste dosežkov, na podlagi katerih se podeljujejo nagrade in priznanja, ne pa tudi vrste nagrad. S tem je bila opredelitev nagrad prepuščena podzakonskim predpisom. Da bi se izognili razvrednotenju pomena nagrad na področju raziskovalne in razvojne dejavnosti, predlog zakona, ki ga danes obravnavamo, opredeljuje tudi vrste nagrad in priznanj ter namen za njihovo podelitev. Poleg Zoisove nagrade, Zoisovega priznanja, priznanja Ambasador Republike Slovenije, zakon opredeljuje kot novost še Puchovo priznanje, ki se podeljuje za izume, razvojne dosežke in uporabo znanstvenih izsledkov pri uvajanju novosti v gospodarsko prakso in se do sedaj ni podeljevalo. Ne nazadnje pa gre pri tem zakonu predvsem za zahvalo posameznikom za izredne dosežke, hkrati pa podeljevanje nagrad in priznanj predstavlja tudi odlično promocijo pomena znanosti in tehnologije za družbeni in gospodarski razvoj naše družbe. Zato v Slovenski demokratski stranki podpiramo zakon o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti, saj se bo s tem zakonom končno sistemsko uredilo podeljevanje nagrad in priznanj za raziskovalne i