Druga obravnava predloga zakona o revidiranju

Stališče PS SDS je predstavil RUDI VERŠNIK. Veljavni zakon o revidiranju, ki je bil sprejet leta 2001, je treba spremeniti in dopolniti zaradi uskladitve urejanja področja revidiranja gospodarskih družb z enotnim okvirom, ki ga je celovito določila Direktiva 2006/43 Evropskega sveta o obveznih revizijah, sprejeta leta 2006. Direktiva mora biti v naš pravni red prenesena do 29. junija letos. Cilj direktive je doseči visoke ravni uskladitve zahtev za uresničevanje obvezne revizije v državah članicah EU oziroma evropskega gospodarskega prostora. Direktiva določa dodaten nadzor nad revizorji in revizijskimi službami, nastala pa je predvsem zaradi nekaterih odmevnih primerov, ki so povzročili pretrese na evropskih in svetovnih finančnih trgih. Tako bomo po novem imeli dve nadzorni instituciji, sedanji Inštitut za revizijo, ki naj bi zagotavljal nadzor nad kakovostjo dela revizorjev in revizijskih služb, in Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem, ki bo opravljala nadzor tako nad inštitutom, kot tudi nad revizorji in revizijskimi družbami. Organa agencije sta direktor in strokovni svet, ki ga poleg direktorja sestavlja še osem članov, ki pa jih predlagajo Agencija za trg vrednostnih papirjev, Banka Slovenije, Agencija za zavarovalni nadzor, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljanska borza, Univerza, Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za finance. Agencija je torej strokovni in neodvisni organ, ki bo preko določanja pravil revidiranja izdajala dovoljenja za opravljanje dejavnosti revidiranja in z ostalimi nalogami skrbela za nadzor nad kakovostjo dela na področju revidiranja. Primerjava podatkov o številu pooblaščenih revizorjev v revizijskih družbah in številu revizijskih poročil, katerih revizijsko mnenje podpišejo ti revizorji, namreč kaže, da kvaliteta dela slovenskih revizorjev ne more biti dovolj dobra. Za leto 2006 je bilo po podatkih Ajpesa revidiranih 2.023 letnih poročil in 570 konsolidiranih letnih poročil, pri delu katerih je sodelovalo od 93 do največ 115 pooblaščenih revizorjev. Podatek, koliko navedenih revizijskih poročil je podpisal posamezni pooblaščeni revizor, javno ni znan. Neuradno pa naj bi posamezni revizorji podpisali tudi več kot 100 poročil.   Slovenija seveda ni imuna pred primeri, ki so se zgodili izven naših meja, glede na obseg našega trga seveda ni mogoče pričakovati, da bi lahko prišlo do takšnih pretresov, kot smo jim bili priča v Italiji in drugih državah. Gre pa za druga vprašanja, ki jih lahko brez ustreznega nadzora povzročijo pretrese na domačem finančnem trgu in zamajejo zaupanje v finančni sistem. Iz tega razloga je ustrezna ureditev področja revidiranja z ustreznimi kontrolnimi mehanizmi nujna. Zakon bo pripomogel k izboljšanju kakovosti dela revizorjev in okrepil nadzorne mehanizme na področju revidiranja, zato ga v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tudi podpiramo.