Droga ni le problem mojega soseda

Na današnji dan obeležujemo svetovni dan boja proti drogam, ki ga moramo vzeti kot neke vrste opomin na to, da je problematika drog v naši družbi žal prisotna veliko bolj kot bi si želeli. Ni skrivnost, da so škodljivim učinkom drog najbolj izpostavljeni najstniki, ki o teh učinkih največkrat sploh niso ustrezno informirani. Njihovo telo in možgani so v fazi najhitrejšega razvoja, ki ga lahko (zlo)raba drog zavre in pusti dolgoročne psihološke in fizične posledice. Ker so prav mladi tisti, na katerih moramo graditi prihodnost naše države, morata odgovornost za to problematiko prevzeti tako družba kot tudi država. Država bi morala s svojimi programi skrbeti za izobraževanje otrok in staršev na tem področju, družba pa bi morala začeti zavračati uporabo drog in ne odvisnikov, saj je prav sprejemljivost uporabe drog med mladimi tista, ki je problematična.

Zdi pa se mi pomembno poudariti, da se vsesplošno tveganje za uporabo drog v času ekonomsko-gospodarske krize širi tudi na aktivno prebivalstvo. Tako je pri ljudeh, ki so izgubili službo, ki so se znašli v dolgovih in ne vidijo izhoda, tveganje za zlo(rabo) drog bistveno povečano. Tukaj je odgovornost države še posebno visoka, saj je v teh razmerah dolžna sprejemati ukrepe, ki bodo omogočali razvoj večjega števila produktivnih delovnih mest, obenem pa ne sme krčiti socialnih pravic in mora zagotavljati ustrezen dostop do zdravstvenih storitev, predvsem ko gre za svetovanje. V takšnih pogojih je izguba nekega delovnega mesta bistveno manj stresna, tveganje za (zlo)rabo drog pa manjše.

Inštitut za varovanje zdravja, ki je nacionalni partner Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), je v svojem letnem poročilu 2008 zapisal, da se med prepovedanimi drogami v Sloveniji najpogosteje uporablja marihuana. To je najverjetneje tudi posledica tega, da jo je mogoče gojiti v Sloveniji. Nikakor pa ni zanemarljiva uporaba cigaret, alkohola in drugih opojnih substanc. Upravičeno je potrebno več pozornosti nameniti psihoaktivnim snovem, ki niso prepovedane, a imajo praviloma podobne učinke kot nadzorovane droge in so lahko zdravju zelo škodljive. Večina teh snovi je naprodaj na svetovnem spletu, zato je njihovo razpečevanje precej težje nadzorovati.

Slovenija problematiki drog posveča veliko pozornosti, vendar lahko rečem, da še vedno ne dovolj. V mandatu vlade Janeza Janše je bil sprejet kazenski zakonik, ki neupravičeno proizvodnjo, predelavo in prodajo prepovedanih drog ter napeljevanje k njihovi uporabi, kaznuje. Zakon o varnosti cestnega prometa iz leta 2008 je bistveno povečal globo zaradi vožnje pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ki zmanjšujejo sposobnost za vožnjo. Je pa potrebno čim prej sprejeti novo resolucijo o Nacionalnem programu na področju drog, saj je dosedanja pripravljena zgolj do konca leta 2009.

Za zaključek naj povem, da sem prepričan, da je za informiranje otrok in najstnikov potrebno narediti bistveno več že v osnovnih in srednjih šolah. Poleg nacionalnih programov lahko tukaj svoj delež prispevajo tudi mediji, ki bi s stalno rubriko o rabi in posledicah (zlo)rabe drog, poskrbeli za boljšo obveščenost in večjo osveščenost. Tako bi se vsi skupaj bolj zavedali, da je uživanje drog izjemno velik problem in da moramo vsi prispevati k njegovemu reševanju. Pometanje tovrstnih problemov pod preprogo je dolgoročno samouničujoče. Podatki kažejo, da je veliko smrtnih primerov, ki so posledica uživanja drog in tudi o tem bi javnost morala biti obveščena.

Tudi v primeru (zlo)rabe drog, velja rek »bolje preventiva kot kurativa«. Osebno sem prepričan, da lahko največ naredimo ravno z osveščanjem kot preventivnim sredstvom. Ljudje se moramo začeti zavedati, da droga ni le problem našega soseda, temveč vseh nas. In vsak po svojih močeh smo dolžni skrbeti, da bo Slovenija zdrava družba. 

Marijan Pojbič,
poslanec SDS