Dragutin Mate: »Vlada nima prave želje, da bi se ukvarjala z ekstremizmi.«

Tudi poročilo preiskovalne komisije, ki se ukvarja z ekstremizmi, je v sedaj pripravljeni obliki, politično enostransko, s strokovnega vidika pa revno. Poslanec SDS Dragutin Mate je na novinarski konferenci spregovoril o delu preiskovalne komisije za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin, katere član je. Poudaril je nujnost sprememb zakonodaje z omenjenega področja, neaktivnost vlade na tem področju ter (ne)verodostojnost ekspertnih prič, ki jih je preiskovalna komisija zaslišala. Poslanec je tudi ocenil, da bo poročilo, ki ga bo komisija najverjetneje sprejela v tem tednu, izrazito politično enostransko, s strokovnega vidika pa revno.
 
Poslanec SDS Mate je uvodoma spomnil, da je bila preiskovalna komisija v zvezi z ekstremizmi ustanovljena v začetku letošnjega leta na pobudo takratne opozicije, ki je sedaj v vladi in dobršen del podpisnikov tega zahtevka je v izvršilni veji oblasti. »Sam zahtevek  za preiskavo je želel določena preiskovalna dejanja, ki bi opredelili ekstremizem in preverili, ali je potrebna sprememba zakonodaje,« je dejal Mate. Opozoril je tudi na to, da je Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), katere predsednik je, že od lanskega leta preučevala pojav ekstremističnih skupin v Sloveniji in v letošnjem letu, 5. junija sprejela sklep, ki jasno potrjuje, da so zakonske spremembe glede področja ekstremizmov potrebne. »KNOVS je sklepe odprla za javnost in v njih navedla, da je potrebna sprememba priprave zakonodaje na različnih področjih, kjer bi bolj natančno opredelili in dali pooblastila službam, ki delajo na tem področju, zakonodajo bi morali zaostriti, z opozorilom, da je treba upoštevati varstvo človekovih pravic, predlagali smo tudi ustanovitev medresorske delovne skupine, ki naj v šestih mesecih pripravi spremembo zakonodaje,« je dejal Mate. Poudaril je, da bi glede na sprejete sklepe, vlada morala KNOVS v 15 dneh od sprejetja sklepov, obvestiti, če je takšno medresorsko delovno skupino ustanovila. »Vlada pa ni storila nič,« je pojasnil poslanec SDS Dragutin Mate. Ob tem je spomnil na to, da je vlada po prejemu sklepov KNOVS nato za potrebe preiskovalne komisije napisala poročilo, ki je bilo zahtevano, z naslovom »prikaz in analiza zakonodaje za delovanje skupin in gibanj ter praksa, ki se izvaja na tem področju v Republiki Sloveniji.«

Pri tem je poslanec SDS Mate spomnil, da je bil ta prikaz sprva označen s stopnjo tajnosti interno, čeprav analiza zakonodaje preprosto ne more biti tajen dokument, na kar je sam tudi večkrat opozoril. »Nato smo po dolgih zapletih, ki so potekali od junija do oktobra, od vlade dobili uraden dokument z umikom stopnje tajnosti.  Pri tem je pri analizi zakonodaje vlada zapisala, da obstoječa kazenska zakonodaja obsega vse moderne in na mednarodni ravni uveljavljene prakse oziroma standarde,« je navedel Dragutin Mate. Ob tem je po njegovih besedah vlada torej zagovarjala, da sprememba zakonodaje ni potrebna, da se z ekstremizmi učinkovito spopadamo, dodala, da so lahko nekatera pooblastila policije prekomerna in opozorila na sklep ustavnega sodišča glede delovanja policije.

Dragutin Mate je ocenil kot nenavadno to, da »smo se v preiskovalni komisiji kar šest mesecev ukvarjali s spremembami  omenjene zakonodaje, pri čemer je en organ DZ že ugotovil, da je sprememba zakonodaje potrebna, tudi naložil vladi, da spremembe naredi, vlada govori, da sprememba ni potrebna, preiskovalna komisija pa sedaj tudi ocenjuje, da je sprememba zakonodaje potrebna,« je dejal Mate. Ob tem je dodal, da je na tem področju na strani vlade in sedanje koalicije mogoče opaziti neresnost. Prav tako je omenil, da je preiskovalna komisija prav za področje dela glede zakonodaje plačala tudi zunanjega eksperta za pomoč pri pripravi ocene.
Poslanec SDS je še dejal, da je preiskovalna komisija glede delovanja ekstremističnih skupin v zaključni fazi prvega dela, saj se pripravlja poročilo o delu, ki bo verjetno v tem tednu sprejeto. »To poročilo je izrazito enostransko napisano, vsi konstruktivni predlogi s strani opozicijskih poslancev so zavrnjeni, s strokovne plati pa je poročilo revno,« je poročilo ocenil poslanec SDS Mate. Poročilo, po njegovi oceni, nekatere ekstremizme opisuje kot radikalne in ekstremne, a da pri njih ne pride do pozivov k nasilju, kar pa ne drži; pri drugih ekstremizmih pa le-te opisuje na posplošen način, da se skriva za domoljubjem, da pa gre za rasiste in ksenofobijo. »Takšno posploševanje je nesprejemljivo. Na takšen način se ne bomo lotili ekstremizma tako, kot bi se ga morali, to pa je, da družba ne sprejema ekstremističnih skupin in ekstremno radikalnih idej, še posebej ne tistih, ki pozivajo k nasilju,« je dejal Dragutin Mate.

Ob tem je poslanec SDS Mate opozoril tudi na ekspertne priče, ki jih je preiskovalna komisija zaslišala. Pri ekspertnih pričah je bila težava predvsem (ne)verodostojnost prič. »Priča je bila ekspert, ki je na javni seji javnosti povedal, da je v Sloveniji prek 150 posameznikov, ki lahko kadarkoli ekstremno oziroma skrajno nastopijo in ob tem eksplicitno navedel, da se sklicuje na podatke policije. Policija je naslednji dan demantirala te navedbe ekspertne priče oziroma je navedla, da omenjeno število ni ocena policije niti uraden podatek. Takšna ekspertna priča, ki jo je državni organ demantiral, ima omejeno vrednost sporočila,« je bil jasen Mate. »Ekspertna priča dr. Damjan Mandelc pa je postal eden od predsednikov politične stranke. Če so ekspertne priče v fazi zaslišanja že bile v fazi pripravljanja političnih strank in je sedaj tudi eden od treh predsednikov te nove stranke, se sprašujemo, s kakšnim namenom in na kak način so bili zaslišani. To meče dodaten sum, da bo sprejeto poročilo imelo močno politično pristranskost in se z ekstremizmi ne bo spopadlo na način, kot bi bilo potrebno,« je menil Mate.»Vse vrste ekstremizmov je treba obravnavati z enakimi vatli, vse vrste ekstremizmov se mora obravnavati na enak način, vlada pa se tega vprašanja ni lotila in pomembno vprašanje je, zakaj vlada tega ni storila,« je še dejal poslanec SDS. Ob tem je ocenil, da je bil prvi del preiskovalne komisije, ki se je ukvarjal s spremembami zakonodaje, izguba časa, saj naj bi bilo povsem jasno, da vlada nima prave želje in interesa, da bi na področju ekstremizmov naredila potrebne in pomembne korake.