Dragutin Mate: "Sodstvo ni nezmotljivo in o njem je potrebno razpravljati."
petek, 7. 6. 2013V nadaljevanju objavljamo magnetogram:
DRAGUTIN MATE (PS SDS): Hvala lepa gospa podpredsednica. Lepo pozdravljeni. Začel bi s tem, da eden od temeljev demokracije je seveda tudi neodvisno sodstvo. Sodstvo, ki mora delati zakonito, in ki mora funkcionirati. Na žalost lahko v zadnjem času velikokrat slišimo teze, da je tam nezmotljivost, da se ničesar narobe ne naredi in to govorijo eminentni eksperti s področja prava, profesorji na fakultetah. Tam ni korupcije, tam ni napak. Vsi vemo, da kdorkoli dela, naredi tudi napako in pri sodnikih je to ravno tako, še posebej zaradi tega o čemer je govoril kolega Braniselj. Zaradi obsega dela. Zaradi širokega znanja, ki ga morajo sodniki imeti, da lahko delajo zakonito. In zato menim, da tudi sodstvo ni nedotakljivo in predvsem ni takšno, da o njem ne bi smeli govoriti. S tem, če jaz govorim o sodstvu in tem kaj mislim, nisem nič drugačen od povprečnega slovenskega državljan, ki vsak dan razpravlja o tem ob takšnem in drugačnem procesu. Ljudje se o tem pogovarjajo in se imajo pravico o tem pogovarjati, tako se imam tudi jaz kot poslanec, tudi v imenu teh ljudi, ki so nas izvolili, o tem pogovarjati tukaj v Državnem zboru, in zato sem izredno žalosten, da nam niste omogočili široke razprave, kjer bi lahko dali vse aspekte na mizo in s takšno razpravo morda tudi prispevali k temu, da bi se stvari premaknile. Te možnosti očitno ne bomo imeli.
Eden od kolegov je dejal, da ga je žalostilo, da smo na odboru govorili o konkretnih primerih in jih predstavljali in govorili o njih, zaključenih, nezaključenih. Seveda, to je njegova pravica da tako misli, jaz pa mislim, da samo na takšen način lahko osvetlimo argumente, ki jih imamo, kaj mislimo kako sodstvo dela. In v enem od odgovorov na enega od predstavljenih primerov na odboru, ki sem ga sam predstavil, zelo preprost primer, je predstavnik sodne veje oblasti odgovoril, da so nemški sodniki lahko uspešni zato, ker je kaznivo dejanje v Nemčiji tudi vožnja v vinjenem stanju in to je zelo enostaven primer, kjer je jasno kaj se dogaja in zato lahko razsodijo hitro. V Ljubljani so pred nekaj leti, pri belem dnevu, štiri osebe poskušale oropati eno osebo, policija jih je ujela, priprla, postopek razsodbe pa je trajal 7 let in bil zaključen šele lani. Preprost primer, enostaven primer, trajalo pa je celo večnost. In seveda to ni primer dobre prakse, in zato me ne prepričevati in ne prepričevati vseh slovenskih državljanov, da je to dobro in odlično in perfektno sodstvo. Vsi poznajo takšne primere, takšne preproste primere preprostih ljudi, ki se jim nenehno dogajajo. Nekateri sodni postopki trajajo tudi 20 in tudi v ekstremnih primerih do 30 let. To je nesprejemljivo, popolnoma nesprejemljivo. Mi je zelo žal.
Želel pa bi izpostaviti še en primer, in sicer razsodbe sodišča, ki se je zgodilo pred kratkim v zvezi s primerom vinjet oziroma nalepk, ki smo jih imeli za registracijo vozil od leta 2001 naprej pa do 2005. O tem se veliko govori, govorijo se polresnice, dejstva pa so zelo enostavna. Nekatera od teh vsi poznajo. Bile so nepotrebne. Zakon, ki je bil sprejet je bil sprejet pod vladavino ministra Bandlja leta 1998, ker v času Bajukove vlade ta sklep in rok kdaj bi to moralo biti speljano ni bil sprejet, smo po volitvah dobili novega generalnega sekretarja vlade, glejte zlomka, gospoda Bandlja in v parih mesecih je bil spremenjen zakon, kjer je podaljšal rok in s 1. 12. smo veselo začeli lepiti nalepke za 1300 tolarjev. Sklenjena je bila pogodba, razpis ni bil javen, šli so po robu zakona ali verjetno čez zakon o tajnih naročilih, zaradi tega, ker je ta nalepka imela neke elemente zaščite in to, kar ljudje ne vedo je pa to, da je ta nalepka oziroma ponudba imela strukturo cene. In v tej strukturi cene je bil opredeljen tudi dobiček. Vsi elementi dela so bili navedeni in med njimi tudi dobiček. Ta dobiček je bil opredeljen v višini 68 takratnih tolarjev in ob koncu pogodbe nekaj čez 76 tolarjev, za dve podjetji. Torej, enemu pripada polovica. In ni res, da je ministrstvo nezakonito, svojevoljno, protipravno prekinilo pogodbo. To ni res. Ministrstvo je predlagalo ukinitev te nalepke, vlada je soglasno sprejela to odločitev in Državni zbor je spremenil zakon in potem je ministrstvo bilo na osnovi zakona obvezno prekiniti pogodbo, ker seveda tega elementa v zakonu več ni bilo. Tako, kot je bilo po zakonu treba skleniti to pogodbo, tako jo je po zakonu bilo treba spremeniti. In ministrstvo je poslalo vse elemente sodišču, tudi za strukturo cene in vsem ostalim, z vsemi natančnimi opisi. In prvostopenjsko sodišče je odločilo v takšnem obsegu odškodnino kot je ministrstvo predlagalo poravnavo. In strinjam se z enim od pravnikov, ki so včeraj na televiziji dejali: “pogodbe je treba spoštovati in treba je plačati odškodnino”. Da, vendar odškodnino glede na dobiček. Ta dobiček pa za to podjetje za leto in pol znaša približno 70 tisoč do 80 tisoč evrov. To je neka popolnoma druga številka kot ta, ki jo imamo sedaj na mizi. Ker se je podjetje pritožilo, je drugostopenjsko sodišče odločilo, ne na osnovi materialnih dejstev in dokazov, ki so bili predočeni že prvi stopnji in druga stopnja ima vpogled v to kar se je dogajalo na prvi stopnji, ampak na osnovi izvedeniškega mnenja kakšni naj bi bili stroški. In seveda prišli smo do neke enormne številke, začetne osnovne številke plus še bolj enormnih obresti. In to je nesprejemljivo. In jaz menim, da je pri tem prišlo do napake, morda je sodnik naredil napako, morda ni tega naredil nalašč. Bodimo dobronamerni. Ampak na državi je, da vloži izredna pravna sredstva in da dalje dokazuje dejstva, ki so na papirju, ki so kristalno jasna. In mislim, da je to treba povedati našim državljanom.
Takšne napake se dogajajo v našem sodstvu in se dogajajo tudi v drugih sodstvih zelo verjetno in zato prosim, nikar ne podučujete mene in tisoče, deset tisoče državljanov, ki imajo drugačne izkušnje, da je v našem sodstvu vse v redu. Ni, lahko bi bilo veliko bolje, lahko bi sodili veliko hitreje, lahko bi bilo manj napak in če bi mi tukaj strnili vrste in naredili dobre korake naprej, potem bi lahko to sodstvo tudi z našo pomočjo, ker mi spreminjamo zakone, tudi Zakon o kazenskem postopku, lahko naredili tiste korake, da bi sodstvo tako ali drugače tudi mogoče malo pomagali potisniti do tega, da bi delali bolj učinkovito. Pa samo še en stavek. Rad bi se dotaknil enega sklepa, ki je danes bil sprejet na odboru. Ta sklep je zelo zanimiv: »Državni zbor Republike Slovenije podpira zakonodajne spremembe, ki jih pripravlja Ministrstvo za pravosodje.« Jaz ne vem, kako naj podprem nekaj česar nisem videl in o čemer ničesar ne vem. Nisem videl nobenega teksta in ne bom nikomur podpisal bianco menico. Naj ministrstvo predstavi te predloge, te spremembe, naj jih pripelje na odbor, Državni zbor, jih prediskutiramo, potem jih bomo pa z veseljem podprli, če so pravi in dobri, z veseljem. Tako vnaprej, dragi kolegi, tako pripravljene amandmaje, ki jih je vložila največja koalicijska stranka, pa ne morem podpreti, mi je zelo žal. Nekaj kar ne vem ne morem podpreti. In tako ne moremo delati, s tem moramo nehati v tej državi in moramo začeti resno delati za to, da skupaj potegnemo voz naprej. Hvala.
Sonja Ramšak: “Pravosodje hoče zaupanje, ne prevzema pa odgovornosti”Pravosodje slovenske javnosti vse od osamosvojitve ni zmoglo prepričati, da je uspešno pri varovanju pravne države.V nadaljevanju objavljamo magnetogram:SONJA RAMŠAK: Spoštovana podpredsednica, hvala za besedo, spoštovane kolegice in kolegi. Vsi tisti, ki ste sodelovali na obeh sejah Odbora za pravosodje oziroma na nadaljevanju seje očitno niste slišali tega, kar je bilo v uvodu povedanega, zakaj je Slovenska demokratska stranka zahtevala sklic izredne seje na temo stanja v pravosodju. Gospod Vinko Gorenak kot predlagatelj je zelo dobro povedal, da ni namen ta, da kažemo s prstom na pravosodje, ampak da opozorimo na slabosti v pravosodju in da skupaj vse tri veje oblasti, ki delujemo v imenu državljank in državljanov ugotovimo, kaj lahko na svojem področju naredimo za to, da bo stanje v pravosodju takšno, kot si ga vsi želimo, da bomo zagotovili pravično in pravno državo in da bomo spoštovali demokratične vrednote, predvsem pa, da bomo spoštovali človekove pravice in temeljne svoboščine.Danes je kolegica Poropatova bila nekako branitelj sodstva. Ja, lepo, ampak jaz sprašujem poslansko kolegico, zakaj ne brani tistih delavcev in državljank in državljanov, ki so v sodnih postopkih pred sodišči in iščejo svojo pravico že leta in leta, pa se nič ne zgodi. Sprašujem vas, poslanke in poslanci, ki govorite o tem, kako imamo seveda dobro sodstvo, da ne smemo razpravljati o težavah v sodstvu. Jaz pravim, moramo razpravljati o sodstvu, o težavah v sodstvu in pravosodju in tukaj je pravo mesto, ne pa kje na ulici ali pa kje drugje, tukaj je hram demokracije, smo zakonodajna veja oblasti in je prav, da tukaj razpravljamo, da tukaj opozorimo na nepravilnosti in skušamo skupaj odpraviti pomanjkljivosti, skupaj tako z izvršilno vejo oblasti kot tudi zakonodajno vejo oblasti. In nobenega drugega namena ni bilo, ko smo predlagali sklic izredne seje. ni bilo, ko smo predlagali sklic izredne seje. V enem od uglednih novinarskih hiš, pa ne bom delala reklame, je bil zapis, “Zaupanje v pravosodje je na psu”. Ne le zaradi zadnjih škandalov in napak, temveč zato, ker pravosodje slovenske javnosti vse od osamosvojitve ni zmoglo prepričati, da je uspešno pri varovanju pravne države, temveč, da je dobro predvsem v ščitenju lastnih interesov in privilegijev, da izkorišča svojo neodvisnost in samostojno zaščitenje svojega slabega dela. Dodatna težava je, če velik del javnosti verjame, da je pravosodje levo in ne neodvisno. Pravosodje hoče zaupanje, ne prevzema pa odgovornosti. Če pol ljudi verjame, da je patria montiran politični proces, obsodba pa križanje Janše, težave nima le pravosodje, temveč imata škodo država in posredno tudi posel.
Čas je za zamenjavo ključnih ljudi v pravosodju in o tem se je potrebno pogovarjati ali so te navedbe resnične so odraz realnega stanja ali ne. In to je tisto, kar moramo poslanke in poslanci delati v Državnem zboru, zato so nas ljudje izvolili, da opozorimo na krivice, da jih poskušamo odpraviti, da na podlagi zakonodaje, ki jo predlaga izvršilna veja oblasti potrdimo dobre zakone, slabe pa seveda zavrnemo. In to je naša dolžnost tukaj v Državnem zboru, predvsem, spoštovani, še enkrat poudarjam, človekove pravice in temeljne svoboščine. Vlada je res pred nekaj dnevi sprejela ta dogovor, zavezo med vlado in pa sodstvom. Ampak jaz se tukaj sprašujem, ker sem zelo pozorno poslušala ministra, kaj je dejal. Poskušal sem tudi v prejšnji vladi, pa mi to ni uspelo. Zakaj mu ni uspelo? Zato, ker je vlado vodil Janez Janša. Zato mu ni uspelo. In tukaj se potrjuje tisto, da je sodstvo levo. Oprostite. Takšno je moje mnenje, takšno je mnenje marsikoga, tudi zunaj te hiše. In, ko nam nekaterim poslankam in poslancem očitate, da smo bili pred stavbo sodišča v Ljubljani v sredo. Naj vam povem. Ja, z veseljem smo bili tam, ampak zaradi tega, ker smo varovali človekove pravice in svoboščine in jih tudi bomo. Ampak tisti, ki obsojate to dejanje se vprašajte ali živite še v nekem drugem sistemu in ne sodite v ta sistem. Leta 1991 smo se borili za svobodno, demokratično državo, ne pa zato, da danes podpiramo komunistične metode, totalitarni sistem in da spoštujemo nekdanje simbole, ne pa simbol državnosti, ki so naša lepa slovenska zastava in grb.
In spoštovani, kolegice in kolegi, tisti, ki ste danes sicer v koaliciji, pa ste bili tudi v koaliciji z vlado Janeza Janše, naj vam samo še povem, da je bilo v koalicijski pogodbi zapisano, koalicijski partnerji bomo sprejeli rešitve, s katerimi bomo prenovili kazenski postopek, odpravili sodno preiskavo, odpravili sodne zaostanke, vzpostavili nadzor nad učinkovitostjo, ažurnostjo in zakonitostjo dela sodišč. Sprejeli bomo rešitve, s katerimi bomo možnost trajanja sodnega postopka omejili na največ šest mesecev na prvi stopnji, največ tri mesece v pritožbenem postopku in največ tri mesece v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi na vrhovnem sodišču. Minilo je leto in pol in se ni zgodilo nič. In, če pogledate ta dogovor, očitno se še pol leta ne bo zgodilo nič. In to je tisto žalostno, kar državljani in državljanke razumejo kot to, da ne deluje nepravična, nedemokratična, predvsem pa nepravna država.