Dragutin Mate: S Schengensko mejo smo Slovencem zagotovili višjo kvaliteto gibanja znotraj EU

V nadaljevanju objavljamo pogovor z Dragutinom Matejem, novoizvoljenim poslancem SDS. Dragutin Mate se je rodil 2.5.1963 v Čakovcu, prvih 20 let življenja je preživel v Mariboru, kjer je končal tako osnovno  šolo kot gimnazijo. Študij je nadaljeval v Ljubljani na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (danes Fakulteta za družbene vede), smer obramboslovje. Diplomiral je iz teme državni terorizem. Po poklicu je univerzitetni diplomirani obramboslovec.Leta 1989 se je zaposlil na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, 1990 leta po prvih demokratičnih volitvah pa na takratnem Republiškem sekretariatu za obrambo, kasnejšem Ministrstvu za obrambo, na katerem je opravljal različne dolžnosti. Od leta 1990 do sredine 1991 je delal kot namestnik šefa sektorja za Civilno zaščito in v Republiškem štabu za civilno zaščito, še istega leta je prevzel dela v protiobveščevalnem oddelku v Varnostno obveščevalni službi Ministrstva za obrambo. V drugi polovici 1992 leta je postal svetovalec za mednarodno sodelovanje v kabinetu ministra za obrambo in bil odgovoren za mednarodno sodelovanje na tem ministrstvu. Leta 1994 je končal tečaj za diplomate SIRUS (Swiss International Relations University seminar) v Švici. 1996 leta je prevzel dolžnost rezidenčnega vojaškega in letalskega atašeja v Bosni in Hercegovini, kjer je opravljal tudi dolžnost “doajena” vojaškega diplomatskega zbora v tej državi. Po vrnitvi v Slovenijo je postal namestnik direktorja Uprave za vojaške zadeve na obrambnem ministrstvu. V nadaljevanju kariere je opravil izpit za inšpektorja na obrambnem področju in nekaj časa delal kot inšpektor za obrambo na Inšpektoratu za obrambo. Leta 2000 je postal vodja kadrovske službe Ministrstva za obrambo, nato pa direktor  Uprave za obrambo Ljubljana.Od 2004 do 2008 je bil minister za notranje zadeve. Od 2006 do 2007 je bil koordinator priprav in procesa širjenja Schengenskega prostora  in  je usklajeval vse aktivnosti med devetimi novimi članicami, ki so vstopale v Schengenski prostor in članicami Schengena. Decembra 2007 je tako zagotovil Sloveniji, da so bile odpravljene notranje meje s sosednjimi državami članicami EU. Leta 2008 je predsedoval Svetu Evropske unije za notranje zadeve. Leta 2009 je na predlog Evropske komisije prevzel vodenje projekta ESRIF (European Security Research & Inovation Forum). Predsedovanje je prevzel v fazi usklajevanja poročil znotraj 11 delovnih skupin in skupnega usklajevanja med temi delovnimi skupinami. V delo je bilo vključenih preko 600 ekspertov iz cele Evrope. Končno poročilo je dalo strateške koncepte, tako kratkoročne kot dolgoročne, za naslednjih 20 let na področju varnosti v povezavi z raziskavami in inovacijami ob  spoštovanju človekovih pravic in standardov EU na tem področju. Leta 2010 je bil povabljen in postal ustanovni član in član upravnega odbora neprofitne nevladne organizacije IISC (International Institute for Security and Cooperation) s sedežem v Sofiji. Član stranke SDS je od 2008, je član Izvršilnega odbora stranke na državnem nivoju, mestni svetnik v Ljubljani, vodja svetniškega kluba SDS v mestnem svetu in predsednik Mestnega odbora SDS v Ljubljani. Je poročen in oče dveh otrok.Glede na to, da ste predsedovali Svetu Evropske unije in da ste bili v preteklem mandatu notranji minister, nas najprej zanima vaš pogled na stanje na tem področju v preteklem vladnem mandatu?Na  žalost  je splošno stanje na področju varnosti v državi slabše. Nekaj od tega gre pripisati splošno slabšemu stanju v družbi in državi, saj se je nenazadnje samo število brezposelnih praktično podvojilo. Po drugi strani in kar je bolj zaskrbljujoče, pa lahko slabše varnostno stanje pripišemo tudi načinu dela MNZ in GPU v zadnjih letih. Ukinili  so nekaj PU, namesto, da bi naredili resno reorganizacija celotnega sistema policije in končno spremenili razmerje zaposlenih med PP in PU in GPU. To razmerje je sedaj izrazito v škodo operativnih policijskih enot.  Ustanovljen je bil NPU, ki je na žalost zastavljen tako, da daje možnosti za njegovo politično zlorabo, ker je seveda zelo slabo. Takšen organ ne more biti popolnoma izvzet iz hierarhije policije, kjer direktor arbitrarno brez nadzora odloča o delu in prevzemanju primerov. Če ne zaupamo v sistem kot celoto, potem imamo resne težave. Opremljanje policije je pravzaprav zamrznjeno, v posameznih policijskih enotah na terenu nimajo niti osnovnih sredstev za normalno in varno delo. Starost voznega parka se je bistveno poslabšala in še bi lahko naštevali. Policija je, žal, le inkasant na naših cestah in ne nekdo, ki bi velik del svojega dela posvečal tudi preventivi. Vse bolj se približujemo eni od sosednjih držav, ki je v preteklosti predpisala, da policist z vozilom za patruljiranje po cestah ne sme porabiti več kot 50 l bencina  na mesec in mora »pokasirati« predpisano število in višino kazni. Takšno stanje je zaskrbljujoče in zelo resno. Ob tem pa se dnevno srečujemo s porastom ropov in drugih kaznivih dejanj. Nestimulirana, slabo opremljena in po »ukazu« »inkasantsko« usmerjena policija je slab obet za našo skupno varnost.  Nerazumljivo je, da so vsi, ki so v sistemu MNZ in Policije opozarjali na težave, ki sem jih prej opisoval, doživeli zelo ostre kritike in še kaj. Posebej pa je potrebno poudariti, da se s takšnim delom ne strinja velik del policistov, ki so na terenu in upajo, da bodo lahko delali v boljših pogojih, bolj strokovno in neodvisno.
V času vašega mandata kot notranjega ministra so “meje padle”. Bili ste namreč koordinator priprav in procesa širjenja Schengenskega prostora  in  ste usklajevali vse aktivnosti med devetimi novimi članicami, ki so vstopale v Schengenski prostor in članicami Schengena. Kakšen je vaš današnji pogled na odprtje meja?Z neke časovne distance je nedvoumno dejstvo le to, da je večina ljudi v Sloveniji že pozabila, kako je bilo prestopati naše meje proti članicam EU in da se vsakič zdrznemo, ko prestopamo našo mejo s Hrvaško. Pravzaprav smo kar nejevoljni, ko čakamo v koloni za prestop meje.  No, ni vse brezhibno. Tudi iz Evrope smo že dobili opozorilo, da še vedno nismo odstranili objektov na naših notranjih meja do članic EU. Pa ne vlada, ne MNZ nista nato storili ničesar.  Po drugi strani pa je prebivalstvo ob teh mejah zadihalo s polnimi pljuči, stekle so poslovne povezave. Kraji, ki so bili prej razdeljeni celo po sredini naselja, so zaživeli kot celota. Slovenci, ki so živeli stoletje na drugi strani meje, v preteklosti celo skoraj železne zavese, so sedaj drugače povezani z matično državo. Mislim, da je napor, ki sem ga osebno vložil v ta projekt (skoraj dve leti trdega dela) in več let trdega dela slovenske Policije, bil vreden, saj smo Slovencem zagotovili drugačno – višjo kvaliteto gibanja znotraj EU. In na ta uspešen projekt sem še vedno ponosen.V preteklem mandatu je vlada Boruta Pahorja slovenske državljanke in državljane “presenetila” z nesorazmerno visokimi kaznimi za prometne prekrške. Kakšen je vaš komentar takšne kaznovalne politike?Koalicija, ki je vladala pod vodstvom Boruta Pahorja, je ostro kritizirala vsakršne spremembe zakonodaje glede prometnih prekrškov neposredno pred volitvami. Še več – kasnejša ministrica Katarina Kresal je javno obljubljala nižje kazni za prometne prekrške. A po volitvah je bil “nov dan” in v tem dnevu so se pozabile vse besede – posledica je bila drastičen dvig kazni za prometne prekrške. Zakaj? Zelo preprosto zato, da se čim bolj polni državni proračun. Kajti ob drastičnemu dvigu kazni, je sledila tudi »delegirana naloga« policiji, da postanejo »inkasanti« za državo in polnijo integralni proračun, ki ima velik primanjkljaj.Samo kaznovalna politika ne obrodi sadov na področju prometne varnosti. Ko sem bil sam minister, sem tudi predlagal zakon z dvigom kazni, kot kratkoročnim ukrepom za hipno zmanjšanje smrtnih žrtev. Vendar bi temu ukrepu v nadaljevanju sledili ukrepi na področju preventive in vzgoje ter po krajšem času – leta ali dveh – zmanjšanje kazni na prejšnji nivo. No, vlada Boruta Pahorja je te načrte vrgla v smeti in se zatekla zgolj in samo v kaznovalno politiko. Ta pa na daljši rok nikoli ni in nikoli ne bo obrodila želenih rezultatov. Prava pot je ravnotežje med preventivo, vzgojo in kaznovalno politiko in le na tak način se lahko dolgoročno in trajno bistveno izboljša prometna varnost.   
Skupaj s sodelavci ste v okviru projekta ESRIF na evropski ravni pripravili strateške koncepte, tako kratkoročne kot dolgoročne, za naslednjih 20 let na področju varnosti v povezavi z raziskavami in inovacijami ob  spoštovanju človekovih pravic in standardov EU na tem področju. Nam lahko razkrijete, kateri so ti bistveni koncepti?Najprej morda samo nekaj besed o tem, kaj je ESRIF. ESRIF je imel 64 članov, ki delujejo in odločajo na plenarnih sejah in prihajajo iz 31 držav,  ter vključujejo neodvisne predstavnike iz industrije, javnih in privatnih končnih uporabnikov, raziskovalcev, univerz, kot tudi nevladnih organizacij ter EU agencij. Pri delu ESRIF-a je sodelovalo več kot 600 ekspertov. To je pravzaprav unikaten način delovanja v Evropi in tudi na svetu.In kaj smo počeli v okviru ESRIF-a? Ukvarjali smo se z varnostnimi vprašanji in s tem želeli prispevati k bolj varni Evropi. In kaj pravzaprav mislim s tem? Poskušali smo najti pot, kako bolj učinkovito uporabiti vse vire, s katerimi razpolagamo na področju inovacij in  raziskav ter hkrati vključiti vse njihove rezultate pri produkciji končnih industrijskih proizvodih na varnostnem področju. S tem lahko zaključimo krog s končnimi uporabniki. Industrija mora ponuditi najboljšo tehnično opremo za zagotavljanje varnosti na najvišjem nivoju.V tem procesu smo poskušali skozi naše delo poiskati takšne odgovore na področju inovacij, raziskav in industrije, da vrednote (človekove pravice, zasebnost itd), ki jih imamo v EU, ne bi bile v nobenem primeru okrnjene. Naša družba je zelo odvisna od tehnologij in infrastrukture kot so električno omrežje, internet, javni transport, letalski promet, telekomunikacije itd. Z relativno  majhnimi napori, kjer se pogosto uporabljajo najbolj kruta sredstva in metode, je relativno lahko prizadeti infrastrukturo, od katere smo tako odvisni v našem vsakdanjem življenju. Hkrati pa ne moremo ignorirati dejstva, da različni zunanji dejavniki vplivajo na našo varnost. Skušali smo odgovoriti na vsa ta vprašanja in na mnoga druga. Naši odgovori so v:
– glavnih sporočilih;
– priporočilih;
– Evropski varnostno-raziskovalni in inovacijski agendi (Europian Security Research and Innovation Agenda – ESRIA).ESRIA ima perspektive za naslednjih 20 let in daje strateški koncept ter predstavlja praktične procese. ESRIF je identificiral nekaj ključnih zmogljivosti in raziskovalnih potreb in jih organiziral v pet kompaktnih svežnjev:
– pri prvem svežnju imamo zaključen krog, ki vključuje preprečevanje, varovanje, priprave, odgovore in vzpostavljanje prvotnega stanja. Glavna težišča so na varnosti  ljudi, pripravljenosti civilne zaščite in kriznem menedžmentu.
– v drugem svežnju se ukvarjamo s preprečevanjem različnih oblik napadov, tako s specifičnimi znanimi in    projiciranimi bodočimi riziki. Proučevali smo poti, kako zaznati konvencionalne kot todi nekonvencionalne oblike napadov.
– tretji sveženj se ukvarja z vprašanjem, kako zavarovati kritična sredstva, kot je energija (tako proizvodnja kot prenos), transport in druga kritična infrastruktura kot tudi zavarovanje obstoječih ključnih industrijskih sposobnosti v Evropi.
– v četrtem svežnju se ukvarjamo z varovanjem identitete, sredstev in svobodnega gibanja ljudi in dobrin. V glavnem je skoncentriran na varovanje meje in kako doseči varen identifikacijski management.
– peti sveženj obravnava prikrivanja na posebnih področjih kot, na primer, implikacije Evropskega vesoljskega programa.Seveda pa ta načrt ne more biti implementiran brez vodilnih načel in ta načela so formulirana v ključnih sporočilih:
– Izboljševanje varnosti družbe, kjer je mišljeno spoštovanje posameznikovih svoboščin in ki je grajeno na evropskih družbenih načelih. Ne moremo se popolnoma zaščititi pred vsako in vsemi znanimi in neznanimi grožnjami, ki lahko obstajajo v prihodnosti. Kljub temu pa moramo graditi močno zaščito pred nekaterimi jasnimi in sedanjimi nevarnostmi. Našo družbo moramo pripravljati tudi na soočanje s sedaj neznanimi nevarnostmi. Javnost lahko razume, da nismo pripravljeni na vse. Bilo pa bi nesprejemljivo, če ne bi bili pripravljeni reagirati hitro in učinkovito v kakršnihkoli okoliščinah.- Koncept je torej družbena prožnost / odzivnost proti vsem vrstam posledic. Ključno za prožnost je gradnja zaupanja med javnimi in vladnimi institucijami. Prožnost kritične infrastrukture se pridobiva z interoperabilnostjo v vseh vidikih. Prednosti novih tehnologij naj se razvijajo s sistemskim pristopom razvoja sposobnosti po vsej Evropi. Prožnost urgentnih organizacij se mora zagotoviti z delujočo interoperabilnostjo, izobraževanjem in treningom. Odzivnost državljanov in celotne družbe se mora zvišati z večjo obveščenostjo in preglednostjo varnostnih nivojev povezano z komuniciranjem in načrtovanjem. Mediji pri tem igrajo pomembno vlogo.- Evropa ima močno industrijsko sposobnost in bazo znanja, kljub temu pa predstavlja fragmentirano tržišče za varnost. Skupni napori ter raziskave za razvoj rešitev za bolj evropsko tržišče za varnost so potrebni in podprti z evropsko industrijsko politiko. Takšna politika naj vzpodbuja inovacije. Istočasno mora biti varnost integrirana v zasnovo, in sicer v najzgodnejših fazah procesa sistemske zasnove varnosti.Poročilo pa je zaključeno s priporočili za doseganje močnega raziskovanja na področju varnosti in inovacij in obsegajo naslednja področja:
– skupne evropske sposobnosti;
– politika novih iniciativ;
– integriran pristop področja varnosti;
– globalne razsežnosti;
– prihodnost raziskovanja področja varnosti.
Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?Pomembna je osebna angažiranost tako pri vprašanjih, ki se dotikajo dela vlade, ministrstev kot področja zakonodaje. Z osebnim znanjem in izkušnjami lahko prispevam k izboljšavam predpisov in opozarjam na pomanjkljivosti. Na področjih, kjer parlament izvaja nadzor nad delom posameznih organov države, je delo še posebej pomembno, saj je parlamentarni nadzor ključnega pomena, da se zagotovi zakonitost dela le-teh. Prav tako poslanci  nikakor ne smemo pozabiti na delo z našimi volivci in prenašanje mnenja ljudi v parlament.Ste tudi mestni svetnik in vodja svetniškega kluba SDS  v Mestni občini Ljubljana. Kakšna je vaša ocena delovanja mestnega sveta?Kakršnokoli resno delo v Mestnem svetu je zelo oteženo. Lista Zorana Jankovića ima večino v Mestnem svetu (25 od 45 svetnikov) in ne sprejema nobenih predlogov opozicijskih strank. Včasih so celo banalni popravki preglasovani, saj glasovalni stroj dela zelo utečeno. Najbolj me preseneča dejstvo, da imajo svetniki (tudi iz LZJ) o nekaterih temah drugačna mnenja kot potem kažejo rezultati glasovanja. Pravzaprav dobi človek občutek, da so tako seje odborov kot seje Mestnega sveta za župana pravzaprav nujno potrebno zlo.Bolj malo vemo o tem, s čim se radi ukvarjate v svojem prostem času, ki ga najbrž ni prav veliko …Prostega časa je res premalo, tako da mi za moje športne aktivnosti – nogomet, badminton, smučanje, tek  in še kaj  časa zmanjkuje.Foto: SDS