Dragutin Mate na izredni seji DZ o neodgovorjeni depeši

Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je na izredni seji DZ povedal, da je notranja preiskava pokazala, da je pri neodgovorjeni depeši avstrijskega Interpola lahko šlo za hudo malomarnost ali za naklepno dejanje. Pojasnil je tudi, da je v ponedeljek izvedel, da je o zadevah povezanih z depešo, lani spomladi vedel Drago Kos. Kot je pojasnil Mate, je vodja oddelka v slovenskem Interpolu depešo avstrijskega Interpola odredil eni od uradnic Interpola, nato pa v zelo kratkem času prerazporedil to nalogo na nekega drugega uradnika. “Tudi vse ostale depeše so bile shranjene pri tem uradniku. Ves spis je bil lepo urejen, zgodilo pa se ni nič,” je povedal minister.

Po ministrovo je lahko šlo za hudo malomarnost ali pa naklep. Zatrdil je, da bo uveden notranji zaščitni ukrep, pristojne službe pa bodo ugotovile, ali je šlo za prvo ali za drugo.

Ob tem je Mate izpostavil podatek,  ki ga je ministrstvo za notranje zadeve prejelo v ponedeljek. Kot je dejal, je predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos lansko pomlad klical direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja, je dejal Mate. Kos pa naj bi, kot pravi minister, direktorja Plausteinerja spraševal o denarnih tokovih iz Lichtensteina in iz Avstrije ter o potencialnih sumih korupcije.

Po prepričanju ministra je zelo zanimivo, da v sistemu policije depeša ni šla nikamor, “nekdo drug pa je razpolagal z nekimi konkretnimi podatki, kakšni zneski naj bi se kam nakazovali”. Kot je še zatrdil, urad za preprečevanje pranja denarja za preverjanje kakršne koli transakcije doma ali v tujini potrebuje utemeljen sum in pisni predlog, tega pa po Matejevo ni bilo. “Hitro pridemo do točke, da morda ni šlo za malomarnost,” je dejal minister.

Minister za notranje zadeve je ob tem tudi zavrnil očitke, naj bi zaviral preiskavo. Je pa ob tem dejal, da so ugotovili, da je Drago Kos dokumente predajal finski policiji in jim razlagal “nekatera dejstva”.

V Sloveniji imamo po Matejevo zakon, ki govori o tem, da so uslužbenci državnih organov o sumih kaznivih dejanj nemudoma dolžni obvestiti policijo. Kos po besedah ministra tega ni storil, niti takrat, ko so ga k temu pozvali, pač pa je policija, kot je dejal, sama zasegla dokumentacijo.

Kot je še povedal, je tudi višje državno tožilstvo od poslanca SD in tedanjega predsednika preiskovalne komisije Milana M. Cvikla zahtevalo predajo dokumentacije, vendar je komisija to tožilstvu predala šele po tretjem dopisu.

V obvestilo o 26 osebah, ki bi jih bilo po podatkih elektronske pošte finske policije slovenski policiji potrebno zaslišati, ni bilo po besedah ministra nobenih dodatnih pojasnil, zakaj bi kdo moral biti zaslišan. Kot je poudaril, pa je o tem seznamu že 16 dni preden ga je dobila slovenska policija, pisal časnik Dnevnik.