Drag program gradnje in obnove avtocest
torek, 20. 4. 2010V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!
MIRO PETEK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. O kartelnem dogovarjanju je na poslansko vprašanje kolega Andreja Vizjaka delno že odgovoril predsednik vlade Borut Pahor, seveda bi imel okoli tega gradbeno cestnega lobija veliko povedati še minister za promet gospod Patrick Vlačič. Podjetja, ki so brez sramu podpisala kartelni dogovor, niso le podjetja, ki so zaradi tega gradila znatno dražje kot bi bilo potrebno, temveč so mnogo v teh podjetjih opravila svoje delo tudi zelo slabo. Poleg tega so se slovenski državljani in davkoplačevalci o pregrešno dragi gradnji avtocest celo norčevali. Spomnimo se samo, kako je leta 2001 bil SCT vpleten v zamenjavo diskete s pogodbeno ponudbeno dokumentacijo v postopku natečaja za trojanski predor, pa se ni zgodilo nič. Spomnimo se samo, koliko skrbi, škode, nevarnosti in prometnih zastojev je povzročilo odpadanje protipožarnega prometa v šentviškem predoru, pa se nikomur ni skrivil niti las. Spomnimo se, za koliko se je podražil predor Golovec, pa nikomur nič. V času vlade dr. Janeza Drnovška so bile dopuščene in celo legalizirane podražitve na avtocestnem programu od predvidenih investicijskih načrtov kar za 50%.
Izvajalci del na področju avtocestnega programa pa so s tem kartelnim dogovorom po nekaterih ocenah napeli to ceno še za 30% do 60%. Zaradi tega smo v Sloveniji gradili enkrat dražje ceste, kar kažejo tudi primerljivi podatki. Evropska komisija je pred leti naročila študijo iz katere se vidi, da je povprečna cena avtoceste v Evropski uniji 6,8 milijonov evrov, v Sloveniji pa 12,5 milijonov evrov in ta razlika čudi tudi predsednika vlade, gospoda Boruta Pahorja, to je namreč danes za to govornico dejal. Torej, enkrat večje cene na slovenskem, računam še kartelni dogovor o delitvi plena pri gradnji avtocestnega križa in najbrž tudi korupcija nekaterih uradnikov mogoče zaposlenih na DARS-u ali celo politikov. In tudi to, da nekatera izmed gradbenih podjetij povezana v ta kartelni grozd ne plačujejo podizvajalcev je stara pesem. Ne le stara pesem že kar stara lajna. Prejšnji teden naj bi nekje na primorskem skorajda prišlo do incidenta, saj je bil direktor enega od gradbenih podjetij skupaj z druščino zaklenjen v gostilni, lastnik pa je imel nanje napeto lovsko puško. Vse dokler ni podjetje plačalo petindvajset tisoč evrov, kolikor so mu v preteklosti v tej gostilni pojedli in popili, plačali pa seveda nič. Ali smo pred tem, da lahko zaradi raznih mafijskih poslov, mafijske morale pričakujemo tudi strelske obračune?
Zato ministra za promet sprašujem, kako bo ministrstvo zagotovilo, da pri gradnji in obnovi slovenskih državnih cest ne bodo imela glavno beseda podjetja in posamezniki, ki z nezakonitimi dogovori na posameznih mestih iz že osnove mafijskega gospodarstva dražijo slovenske avtoceste. Hvala lepa.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala predsedujoči. Slovenska zakonodaja s področja javnega naročanja je na področju korupcije in kartelnega dogovarjanja na nivoju evropske zakonodaje. Skladno s te zakonodaje je izločanje ponudnikov z negativnimi referencami v pristojnosti državne revizijske komisije. Na ministrstvu za promet proučujemo možnosti, da bi s pogodbenimi klavzulami, ki bi vplivale na to, da bi bilo takšnih stvari, kot jih ocenjujemo, kot korupcijo ali kaj podobnega, čim manj. Jaz samo en protikorupcijski klavzuli, sicer nisem neposredno s kartelnim dogovorom oziroma dogovarjanjem povezana, lahko pa.
Zdaj, lahko povem, kakšna je ta trenutek situacija na področju gradbeništva. Lahko povem, da je ta sedanja kriza z zaostrene gospodarsko situacijo na področju gradbeništva sama od sebe spremenila veliko, namreč med ponudniki je opazna ostra konkurenca ta trenutek in kaže se pa v tem, da so cene, ki jih ponudniki dajejo za posamezne gradbene storitve precej nižje od tiste limitirane vrednosti, ki jih naročnik izračuna, ki naj bi bila nekakšna cena po kriterijih. In mi dobivamo pravzaprav nižje ponudbe, ki so nižje 15, 20% od teh limitiranih vrednosti.
Tako da mogoče to nas lahko navdaja z nekim upanjem, da je ta trenutek to področje boljše, naj pa povem, da ste zelo zgodaj postavili vprašanje in prav je tako. Mi smo začeli v okviru posameznih ministrstev in tudi v okviru Vlade torej razgovore o tem in bomo videli kaj lahko naredimo. Sama zakonodaja na koncu koncev očitno ni problematična, vsaj tako se zdi zdaj po prvem pregledu. Implementacija bo morala biti pa bolj učinkovita. Zdaj jaz kot minister za promet nisem ne tisti, ki neposredno naroča pa niti ne tiste, ki neposredno nekakšne liste, črne takšne in drugačne oblikuje. Lahko pa samo zagotovim, da bom naredil vse kar je v moji moči, da tisti prihajajoči projekti, ki nas čakajo in tega ni malo na področju železniškega prometa, morajo biti takšni da ne bo kartelnega dogovarjanja. Jaz upam da razumete, da vam ta trenutek ne morem neposredno odgovoriti kako bomo v bodoče preprečili, ker to je konstanten boj s proti kartelnim dogovarjanjem, ki je prisotno na marsikaterem gospodarskem področju. In jaz bi predvsem počakal odločbo urada za varstvo konkurence, ki bo veliko povedal o tem oziroma pričakujem da bo dal veliko informacij o tem kaj se bo pravzaprav zgodilo in ko bo imel te pravne kvalifikacije in seveda prve pravne odgovore na to kar je zdaj trditev potem bo čas za prave ukrepe.
Ampak še enkrat ponavljam, ta trenutek se za tiste cene, ki so nižje od tistih ki so limitirane, kaže da enostavno ta trenutek ta problem ni tako pereč kar pa ne pomeni, da v prihodnosti ne bo več.
MIRO PETEK: Hvala lepa za ta odgovor. Minister, vi se spomnite, da sem vam na 3. seji Državnega zbora v temu mandatu, torej na samem začetku, postavil ustno poslansko vprašanje glede Zakona o javnem naročanju in možnosti, da bi že na osnovi takratnega Zakona o javnem naročanju na osnovi takratne dikcije uvedli črno listo nesolidnih podjetij, ki delajo z javnimi sredstvi. 42. člen je omogočil, da se iz postopka oddaje javnega naročila izloči tisto podjetje, za katerega je znano, da je pri kakšni investiciji iz področja javnih naročil naredilo veliko strokovno napako. V preteklosti smo govorili okrog SCT-ja in seveda šentviškega predora, strokovno napako. Je denimo SCT priznal pri gradnji onkološkega inštituta. Seveda je to zdaj mimo tega poslanskega vprašanja in seveda to ni več v vaši domeni. Imamo pa 77.a člen zakona, ki predvideva podobno črno listo ponudnikov z negativnimi referencami in se lahko ponudnika izloči iz postopka, če predloži neresnična in zavajajoča dokazila. Ta 77.a člen govori o evidenci ponudnikov z negativnimi referencami, zato me zanima, če veste za kakšen podatek, koliko nekorektnih izvajalcev je Dars že zapisal v to evidenco. Rekli ste, da sami ne pišete črne liste, kar je prav, vendar kljub temu, ali se vam ne zdi, da bi na tej črni listi moral biti v Sloveniji še kakšen izvajalec, predvsem tisti, ki so si kartelno delili ta avtocestni plen in ali lahko o teh podjetjih, ki so vpletena v to afero, še vedno govorimo o podjetjih s pozitivnimi referencami ali pa vendarle ne sodijo na to lestvico z negativnimi referencami. Hvala.
DR. PATRICK VLAČIČ: Hvala predsedujoči. Zdaj upam, da bo poslanec razumel, ker to vprašanje, ki mi je zdaj postavil, presegajo to, kar je bilo osnovno vprašanje. Jaz vam težko iz glave odgovorim te stvari, tako da vas bom prosil, če mi boste naslovili vprašanje na mene, boste dobili vse te podatke. Ne morem pa vam na pamet odgovoriti koliko je bilo teh, takšnih gradenj in podobno. Jaz predvsem ponavljam, da mi bomo naredili vse, kar je v naši moči našega ministrstva, da se borimo s protikartelno zakonodajo. Ni pa to neposredno področje Ministrstva za promet. Bolj Ministrstva za gospodarstvo ali pa Ministrstva za finance, gre na eni strani za gospodarsko dejavnost, na drugi strani pa za javno naročanje. Jaz bi predsedujoči, če dovolite, še opravičil za naslednja vprašanja, ker imamo svet ministrov zaradi vulkanskega prahu, ker je cel letalski promet ohromljen ta trenutek v Evropski uniji in imamo videokonferenco, tako da, ker sem ravno zdaj na vrsti, bom žal moral zapustiti sejo pa bom odgovoril v prvi priložnosti, če boste imeli toliko razumevanja in ta trenutek se mi je začela videokonferenca.
MIRO PETEK: Hvala lepa. V duhu Poslovnika Državnega zbora in njegovega 246. člena, predlagam seveda razpravo. Videti je, da je bil tudi minister in precej pred tem predsednik vlade in še prej mnogi ministri, da so bili zgroženi kaj se dogaja okrog tega kartelnega dogovarjanja, zato sem prepričan, da bomo na jutrišnji seji zbrali toliko moči in volje, predvsem pa toliko glasov, da bomo o tem razpravljali in opravili tudi razpravo o odgovoru ministra Vlačiča. Meni je vseeno ali podprete predlog kolega Vizjaka ali moj predlog ali kar oba. Intenca obeh predlog je, da o tem govorimo, da se v tem Državnem zboru pogovarjamo. Kartelno dogovarjanje zmanjšuje konkurenco, na drugi strani viša cene, odpira tudi vrata korupciji in poleg tega pa na ta račun dobivamo v Sloveniji drage in zelo slabe ceste. Kartelno dogovarjanje izriva iz trga druge ponudnike in tudi na ta račun se je v Sloveniji ustvarila tajkunska gradbena elita, ki je na ta račun v zadnjih letih zelo obogatela. Predvsem na račun tistih, ki plačujemo davke in iz katerih se tudi gradi avtocestni program. Država bi na tem področju morala biti bolj učinkovita. Te dejavnosti, tem ljudem bi morali gledati pod prste, ne pa skozi prste, kar se je do zdaj dogajalo. Zato sem prepričan, da boste podprli to razpravo in da bomo na prihodnji seji, ko bo imel tudi minister kaj več časa, upamo, da bo tudi pepel že izginil, lahko o tem poglobljeno spregovorili. Hvala lepa.