Dr. Žiga Turk: Slovenija si za vsak evro, ki ga porabi, izposodi 20 centov

Smo na razpotju med reformami in nadaljnjim stagniranjem oziroma zatonom. V sklopu socialnega tedna je v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika, Inštituta Janeza Evangelista Kreka ter politične akademije SLS potekala okrogla miza z naslovom Slovenija na razpotju – kako iz krize?, katere gost je bil tudi predsednik Odbora za razvoj v Strokovnem svetu SDS dr. Žiga Turk.

Podelitev nezaupnice vladi Boruta Pahorja je dr. Turk komentiral z besedami: »Po zelo zelo dolgem času smo v Sloveniji naredili nekaj normalnega«. Kot je dejal, smo končno stopili v stik z resničnostjo in prenehali živeti v neki virtualni resničnosti, ki je bila samo privid. »Namreč najbolj normalno je, če ima neka vlada nikakršen ugled v javnosti, če ima nikakršno podporo, če ima takorekoč manj kot 10 procentno zaupanje ljudi, da ta vlada odstopi, ali pa da jo vsaj odpokličejo poslanci,« je dejal uvodoma. Pojasnil je, da smo v Sloveniji stik z realnostjo izgubljali dolgo časa: »Na nek način je bila neka latentna virtualna resničnost ves čas te tranzicije, ko smo si domišljali, da živimo v kapitalizmu, pa ga pravzaprav nismo imeli in smo pravzaprav nadaljevali neke vzorce iz socializma na drugačen način, ko smo si domišljali, da smo najboljša država članica EU iz bivšega komunističnega tabora, ko smo si domišljali, da so naši razvojni vzorci in ta gradualizem najboljši način za to, da gremo naprej«. Konkretna je ta virtualna resničnost po njegovih besedah postala najkasneje konec leta 2007, saj se je v času razcveta, praktično polne zaposlenosti, dvigovanja plač v medijih razpredalo o revščini v Sloveniji.
 
»Začetek konca te vlade je bil pravzaprav že leta 2009, ko ni zagrizla v reforme,« je prepričan dr. Turk. Stanje, v katerega smo prišli, je po njegovem mnenju slabo. »Slovenija si za vsak evro, ki ga porabi, izposodi 20 centov,« opozarja. Spomnil je na dokument Vizija 20+20, v katerem je napisana analiza zadnjih 20-ih let ter vizija, izhodišča in principi naslednjih 20-ih let. Dokument razkriva, da je stanje slabo prevsem zato, ker tranzicija ni bila dokončana in ker nismo zgradili kapitalističnega sistema. Pojasnjuje, da se kapitalistični sistemi med seboj razlikujejo v tem, ali delujejo pošteno, kar pomeni, da najboljši zmagujejo in silijo podjetja in posameznike k temu, da so čim boljši, ali pa ti sistemi delujejo nepošteno in pomagajo tistim, ki se tako ali drugače »znajdejo«. Slednji, tovarišijski kapitalizem smo ustvarili Sloveniji. Pojasnil je, da so bili pogoji za to nedelovanje pravne države, nevzpostavitev tržnega gospodarstva na mnogih področjih, vključno z nekaterimi javnimi storitvami, nedodelan sistem sociale. »Del tega problema je tudi politični sistem, ki onemogoča pozitivno selekcijo znotraj političnega razreda, ki onemogoča, da bi politične stranke v Sloveniji gravitirale proti sredini in kjer bi se razlike med posameznimi družbenimi sloji in partikularnimi interesi razreševale znotraj strank,« je še dejal.

Ugotavlja, da smo na razpotju med reformami in nadaljnjim stagniranjem oziroma zatonom: »Nova vlada bo morala bistvene korake potegniti v prvih 100 dneh«. Med kratkoročnimi ukrepi predlaga nekaj nujnih popravkov v smislu deregulacije, spodbujanja investicij in večje enostavnosti zaposlovanja. Meni, da mora vlada dati gospodarstvu pozitiven signal in vpeljati utemeljeni optimizem v celotni sistem, vse to pa podmazati z ureditvijo finančnega sistema.

Poudaril je, da je Slovenska demokratska stranka že pripravila program za prihodnji mandat, ki si na razvojnem področju zastavlja tri merljive cilje: najpomembnejši je, da se prebivalci Slovenije po kakovosti življenja uvrstijo v zgornjo polovico članic OECD, ki je klub najbolj razvitih držav, drugi je, da Slovenija v petih letih postane nadpovprečno razvita članica EU in da se v naslednjih letih razvija tri odstotne točke hitreje od povprečja EU. Ta cilj je bil v mandatu vlade Janeza Janše že izpolnjen, Slovenija pa se je povprečju razvitosti EU približala na 92 odstotkov, sedaj smo ponovno padli na 87 odstotkov. »Ves razvojni zaostanek, ki ga je Janševa vlada dohitela, smo sedaj izgubili,« je bil kritičen dr. Turk. Tretji cilj pa je enakomeren razvoj, v smislu da se ne povečujejo razlike v družbi in da se zmanjšujejo razlike med regijami. Zgled vidi v skandinavskem ekonomsko-socialnem modelu.