Dr. Virant: Vladi očitamo prelomljene obljube in sprenevedanje

»Vladi ne očitamo vodenja kadrovske politike, kajti vemo, da mora vsaka vlada na ključna mesta v upravi v javnem sektorju postaviti ljudi, ki jim zaupa in za katere ocenjuje, da bodo lahko izvajali njen program. Tisto, kar očitamo, so prelomljene obljube, tisto kar očitamo je predvolilno in povolilno sprenevedanje,« je uvodoma v oceni delovanja ministrstva za javno upravo ob prvem letu mandata povedal predsednik Odbora za javno upravo pri Strokovnem svetu SDS dr. Gregor Virant. Spomnil je na predvolilno obljubo Boruta Pahorja, da v širšem javnem sektorju nihče ne bo zamenjan brez krivdnih razlogov. »Samo v državni upravi beležimo najmanj 25 menjav brez krivdnih razlogov,« je dejal dr. Virant. Kot neprimerno je označil tudi to, da je bila vlada Janeza Janše štiri leta konstantno deležna očitkov o kadrovskem cunamiju in o političnem kadrovanju, ob tem ko je izvajala popolnoma normalno kadrovsko politiko.

Nato je spregovoril o raznih področjih dela ministrstva za javno upravo. Kot je poudaril, je bil v minulem mandatu vzpostavljen sistem odpravljanja birokratskih ovir, v katerem je moral vsak minister pri vsakem novem predpisu zagotoviti, da ta ne prinaša nove birokracije. Kot je dejal, so se tudi sistematično zbirali predlogi in na tej podlagi je bil vsako leto sprejet akcijski načrt za odpravo administrativnih ovir. »V prejšnjem mandatu je bilo veliko poenostavitev, ki so imele konkretne posledice za državljane in podjetja,« je dejal nekdanji minister za javno upravo in opozoril, da v tem mandatu takšnih poenostavitev ni.

Izpostavil je še, da na portalu e-uprave v času mandata Boruta Pahorja ni bila razvita niti ena nova elektronska storitev, medtem ko se je projekt e-uprave v mandatu vlade Janeza Janše iz 15. mesta, ki ga je zasedal ob začetku mandata, zavihtel na 2. mesto v Evropi leta 2008. Med ukrepi iz mandata prejšnje vlade je omenil uvedbo elektronskega podaljšanja prometnega dovoljenja, elektronskega obveščanja o poteku dokumentov, elektronske prijave stalnega prebivališča, idr. Predstavil je tudi nekaj predlogov v premislek aktualni vladi. Tako je prepričan, da bi moral imeti vsak pokojninski zavarovanec možnost vsak trenutek s klikom preveriti koliko prispevkov je bilo vplačanih v njegovem imenu, na kateri datum se lahko upokoji in kakšna bo višina njegove pokojnine po veljavnih predpisih, v določenem obsegu pa vidi tudi možnost naročanja osebnih dokumentov po elektronski poti.

Spregovoril je še o številu zaposlenih v državni upravi. »V prejšnjem mandatu nam je uspelo zmanjšati število zaposlenih za cca. 2,6 odstotka v civilnem delu državne uprave,« je izpostavil dr. Virant in pojasnil, da v letošnjem letu beležimo le malenkostno zmanjšanje števila zaposlenih. Izrazil je prepričanje, da bi se dalo z mehkimi ukrepi doseči zmanjšanje števila zaposlenih na letni ravni za 2 odstotka.

Dotaknil se je tudi plač v javnem sektorju. »Plačni sistem, ki ga je koalicija tako zelo kritizirala in celo v koalicijski pogodbi napovedovala radikalne spremembe, je v principu ostal nespremenjen,« je poudaril. Dr. Virant pa je obenem pozdravil pristop vlade, ki je v socialnem dialogu s sindikati sklenila sporazum glede preložitve odprave plačnih nesorazmerij.

Glede špekulacij o tem, kolikšne stroške je pridelala plačna reforma, je ponovno poudaril, da bi bil, če ne bi bilo plačne reforme, obseg mase za plače v javnem sektorju za skoraj milijardo evrov višji, kot je danes. Kot je obrazložil dr. Virant, je bil sistem po tedanjih predpostavkah znotraj okvirov makroekonomske vzdržnosti.

Predstavil je nekaj pripomb na poteze vlade na področju plačne politike. Po njegovem mnenju je dvigovanje plač sodnikov velikanska napaka, saj so se porušila razmerja. Kritičen je tudi do ukinitve dela plače, ki je vezan na delovne rezultate pri sodnikih. S tem se po njegovih besedah vrača sistem uravnilovke, komoditete in nepravičnega nagrajevanja. Še posebej se mu zdi sporna ukinitev sredstev za povečan obseg dela, kar bo po njegovem mnenju negativno vplivalo na odpravo sodnih zaostankov.

Posebej pa je izpostavil, da bi morala vlada narediti red na področju plač v zdravstvu. Kot je dejal, je prišlo v zdravstvu do prenapihnjenih sistemizacij, kar bi po njegovih besedah morali rešiti z dekretom ministrstva za zdravje. Rešitev vidi v prevetritvi potreb po dežurstvih, saj je izrazil prepričanje, da so visoka izplačila, o katerih beremo v zdravstvu, izključno posledica velike količine dežurstev, le-ta pa za direktorje osebno odobri minister za zdravje.