Dr.Virant: premier naj uslužbencem v javnem sektorju nalije čistega vina

»Površne izjave vlade med zaposlenimi v javni upravi povzročajo strah in tesnobo,« je na novinarski konferenci na temo napovedanega odpuščanja v javnem sektorju dejal nekdanji minister za javno upravo in predsednik Odbora za javno upravo pri Strokovnem svetu SDS dr. Gregor Virant. Dr. Virant je v svojem uvodu orisal širši kontekst delovanja javnega sektorja. Izpostavil je, da je bila junija 2008 zaključena plačna reforma in izveden podpis tako splošne kot panožnih kolektivnih pogodb v javnem sektorju. Spomnil je, da je prišlo kmalu po prvem izplačilu plač v javnem sektorju do nezadovoljstva pri posameznih skupinah in izpostavil, da so do danes ta nezadovoljstva v glavnem potihnila, prav tako pa so potihnile ideje o spreminjanju plačnega sistema. Ocenjuje, da to pomeni, da se je plačni sistem stabiliziral in da tudi vladajoča koalicija vidi, da gre za soliden sistem.

Opozarja pa, da ima obstoječi sistem nekaj pomanjkljivosti in da so sindikati upravičeno opozorili na nekatere anomalije. »Pričakoval sem, da se bo vlada teh anomalij lotila hitreje.  Sam imam seznam kakšnih sedmih, osmih točk, ki bi jih bilo treba relativno hitro rešiti in če bi mi imeli to možnost, bi to naredili v nekaj mesecih. Sedaj čakamo na to, da bo vlada ukrepala, torej da bo spremenila nekatere podzakonske predpise in predlagala spremembo nekaterih kolektivnih pogodb,« je dejal dr. Virant. To bi po njegovem mnenju rešilo probleme, ki so povezani s podcenjenostjo nekaterih skupin, kot so univerzitetni asistenti in bibliotekarji ter z izplačevanjem delovne uspešnosti s tržnega dela na univerzah. »Ocenjujem, da se je plačni sistem stabiliziral in pričakujem od vlade, da bo v čim krajšem možnem času odpravila tiste anomalije, ki jih je plačni sistem vendarle prinesel,« je sklenil.

Dr. Virant ugotavlja, da je ekonomska in socialna situacija danes bistveno drugačna kot je bila ob podpisu kolektivnih pogodb, zato je normalno, da je vlada odreagirala. »Dogovor, ki ga je sklenila vlada s sindikati, ocenjujem kot nezadovoljiv,« je dejal. To pa pravi, da zato, ker ga pomemben del sindikatov javnega sektorja ni podprl in so izven tega dogovora  ostale tiste dejavnosti, ki so izrazito podcenjene. 

Govoril je o dejavnostih kot so kultura, socialno varstvo, zdravstvo in zdravstvena nega. Problem tega dogovora vidi tudi v njegovi vsebini, saj je po njegovem mnenju udaril po dveh skupinah; po tistih, ki so že dolgo časa podcenjeni in po tistih, ki so nadpovprečno uspešni, saj je ukinil sredstva za stimuliranje delovne uspešnosti.

Po sprejetju tega dogovora se je situacija še dodatno zaostrila s še bolj pesimističnimi napovedmi, kar je povzročilo, da je vlada začela pripravljati nove varčevalne ukrepe. Ti naj bi šli po besedah dr. Viranta tudi na račun zaposlenih v javnem sektorju, saj je bilo govora o možnem odpuščanju. »Menim, da je takšno napovedovanje odpuščanja v javnem sektorju med vrsticami neodgovorno in neprofesionalno,« je dejal. Po njegovem mnenju to povzroča negotovost in tesnobo pri zaposlenih. K temu je dodal, da bi bilo »prav, da predsednik vlade bodisi razgrne jasen načrt odpuščanja v javnem sektorju ali pa jasno pove, da tega odpuščanja ne bo in zaposlenim nalije čistega vina«. Po njegovem mnenju bi bilo odpuščanje v javnem sektorju neprimeren ukrep, saj bi bilo nespametno, da bi vlada s svojimi ukrepi proizvedla še nekaj tisoč brezposelnih. »S takimi ostrimi ukrepi bi destabilizirali javni sektor, vplivali na kvaliteto njegovega dela in prizadeli uporabnike javnih storitev,« je opozoril in sklenil: »Zato sem proti takšnemu načinu zmanjševanja števila zaposlenih.«

Dr. Virant podpira mehke metode zmanjševanja dela zaposlenih kot je skrbno gospodarjenje z nadomestnimi zaposlitvami, ki omogoča postopno zmanjševanje števila zaposlenih. Dejal je, da je bila vlada Janeza Janše na tem področju uspešna v državni upravi, saj se je zmanjšalo število zaposlenih v civilnem delu državne uprave za 2,5%.

Glede morebitnega zniževanja plač je izpostavil, da mora vlada vsak ukrep uskladiti z večino sindikatov javnega sektorja. »Ne bomo podprli nobenega ukrepa, ki bo šel na račun tistih, ki so bili že vsa leta podcenjeni, in tistih, ki največ prispevajo k uspešnosti organizacij«, je dejal. Dr. Virant podpira varčevalne ukrepe na drugih področjih, na primer pri javnih naročilih, kjer je po njegovem mnenju še veliko manevrskega prostora. Izpostavil je predvsem naročanje nepotrebnih stvari, togo izvedbo razpisov, ki izločajo ponudnike, ki bi bili pripravljeni ceneje dobaviti enako kvalitetne storitve ter spreminjanje osnovnih pogojev, ki so bili dogovorjeni ob izvedbi javnega razpisa z aneksi.

Dr. Virant se je dotaknil tudi delovnih sobot. »Uvedba delovnih sobot je pomenila korak k večji prijaznosti javne uprave do uporabnika,« je poudaril. Ob koncu leta je po njegovih besedah raziskava pokazala, da je na letni ravni ob sobotah storitve javne uprave koristilo več kot 50.000 ljudi. Na podlagi te analize je bil narejen seznam tistih organov, kjer je bil obisk izjemno nizek in tam so bile uradne ure ukinjene. Čeprav je analiza za leto 2008 pokazala nižji obisk na upravnih enotah na letni ravni, pa je po njegovem prepričanju 25.000 obiskov  še vedno relevanten obseg ljudi, katerim je nov sistem olajšal življenje in zaradi tega nasprotuje ukinjanju delovnih sobot na upravnih enotah. Predlaga, da se delo racionalizira na drugačen način.

Na koncu se je navezal še na aktualno ekonomsko in gospodarsko situacijo v Sloveniji. Želel bi si, da sedanja vlada nadaljuje projekt odpravljanja administrativnih ovir, ki ga je uspešno peljala vlada Janeza Janše, saj bo po njegovem mnenju tako omogočila ugodno okolje za gospodarjenje in posledično prispevala k dvigu konkurenčnosti gospodarstva.