Dr. Vinko Gorenak: »Vrhovno sodišče ima vzpostavljen vzporeden sistem dodeljevanja zadev sodnikom«

Načelo naravnega sodnika na Vrhovnem sodišču velja le od 8.00 do 15.00. Od 15. ure dalje pa obstajajo nezakonitosti in kršitve ustave, zakona o sodiščih ter Sodnega reda.  Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je  na današnji novinarski konferenci predstavil dokumente, ki dokazujejo nove kršitve ustave, zakona in Sodnega reda na Vrhovnem sodišču RS.Dr. Gorenak je uvodoma pojasnil, da znotraj pravosodnega sistema veljajo nekatera temeljna pravila in zapovedi, ki so zapisani v ustavi, zakonu o sodiščih in Sodnem redu. »Teh načel nobeno sodišče nikoli ne bi smelo kršiti. Gre pa za 22. člen ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, 23. člen ustave, ki govori o pravici do sodnega varstva, 14. člen zakona o sodiščih in 160. členu Sodnega reda. Ta pravni okvir definira naravnega sodnika« je povedal dr. Gorenak. Pojasnil je, da ta okvir pomeni pravzaprav proces, po katerem morajo vsa sodišča pripeljati posamezne sodne spise do takoimenovanega naravno določenega sodnika. Ta sistem je vzpostavljen zato, da pri dodeljevanju sodnih spisov ne bi prišlo do kakršnihkoli zlorab. »Kaj pa fizično to pomeni? To pomeni, da morajo na sodiščih spise, ki jih imajo in ki jih vknjižijo v takoimenovani vpisnik, najprej zložiti po abecednem vrstnem redu strank oziroma pritožnikov, potem pa je na drugi strani tudi takoimenovani letni razpored sodnikov, ki je tudi sestavljen strogo po abecednem vrstnem redu. Ko se posamezni spisi knjižijo v vpisnik, jih je treba strogo vpisovati natanko po abecednem vrstnem redu,« je pojasnil poslanec SDS. Po teh pravilih posamezni spis dobi točno določen sodnik, ki pa se ob prejemu zadeve lahko iz odločanja izloči, v kolikor ugotovi nepristranskost ipd.»Pravilo, o katerem sem govoril, pa na Vrhovnem sodišču velja le od 8.00 do 15.00. Od 15. ure dalje pa se gredo nezakonitosti in ilegalo. Omenjeno pomeni, da so na Vrhovnem sodišču speljali vzporedni sistem, ki omogoča dodeljevanje spisom sodnikom, ki bodo sodili tako kot si je zamislil gospod Masleša,« je povedal dr. Gorenak. Po dokumentih, ki jih ima, pa omenjeni sistem funkcionira preko vpisničark, torej administrativnih delavk, in deluje vse navzdol od Vrhovnega sodišča, do okrožnega in okrajnega sodišča. Poslanec SDS dr. Gorenak je pojasnil, da na Vrhovnem sodišču to vodi točno določena vpisničarka, ki pa je javno ni izpostavil. Ob tem je opozoril na dogajanje na Vrhovnem sodišču dne 20.6.2014. »V času med 18.6. in 20.6.2014 ste mediji poročali o tem, kdaj bo pritožba Janeza Janše prispela na Vrhovno sodišče. Prispela je 20.6. ob 15.30 uri, ko se je natanko vedelo, kam bo spis prišel pod vpisnike in pod katerega sodnika. Vpisničarka na Vrhovnem sodišču je na ta dan imela točen razpored sodnikov in strank in je točno vedela, kaj se bo zgodilo s spisom, ki bo prišel po 15.uri na sodišče. Preko vpisničarske knjige torej naročajo kateri spis je treba poslati iz nižjih sodišč in ob kateri uri. To je direktna kršitev sodnega reda, direktna kršitev zakona o sodiščih in 22. člena ustave,« je povedal dr. Gorenak.Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je ob tem tudi spomnil, da je Vrhovni sodnik Marko Šorli 19.6. 2014 naslovil zahtevo na predsednika Vrhovnega sodišča, da se zadeva v primeru Janez Janša ne dodeli sodnici Maji Tratnik, ki je bila takrat na dopustu in da naj se to zadevo predodeli. »Gospod Masleša je to zavrnil dvakrat, nato pa 23.6.2014 odločil tako, da tega sploh niso vpisali v vpisnik in spis dodelili gospe Žalikovi mimo vseh norm, ki veljajo. Še več. Pisno so zatrdili, da v času med 20.6 in 24.6 ni bilo novih zadev,« je izpostavil poslanec SDS dr. Gorenak.»Da je nekaj na Vrhovnem sodišču hudo narobe, se je lahko opazilo že lansko leto. V zadevi KPK je prišlo do obravnave na Vrhovnem sodišču, kjer so spis imeli v predalu leto dni, potem pa ugotovili, da gre sodnik, ki to obravnava, v pokoj. Zadevo je v reševanje prejel vrhovni sodnik Borivoj Rozman, ki je pisno opozoril predsednika Vrhovnega sodišča Maslešo, da je spis napačno vpisan pod kazenske zadeve, da bi moral biti vpisan pod upravne in da je bilo njemu zadeva dodeljena mimo vrstnega reda, torej da ni bilo spoštovano načelo naravnega vrstnega reda. Ko je bilo to preknjiženo v upravni vpisnik, mu je bila zadeva ponovno dodeljena v reševanje mimo naravnega vrstnega reda,« je kot še en dodaten primer, kjer se ni upoštevalo načelo naravnega sodnika, navedel dr. Gorenak.Poslanec je še pojasnil, da bomo zaradi vsega naštetega v poslanski skupini SDS predlagali priporočilo na seji Državnega zbora, kjer bomo skupaj s koalicijo skušali doseči sporazum, po katerem bi Državni zbor g. Klemenčiču predlagal, da čim prej izveden nadzor na Vrhovnem sodišču in ugotovi, kako spoštujejo ustavo in zakon na tem področju. »To bi bil dokaj nevtralen sklep, pravosodni minister Klemenčič pa ima edini možnost nadzora nad Vrhovnim sodiščem,« je pojasnil poslanec SDS. »V kolikor bi ta nadzor potrdil  to ravnanje, in drugače ne more biti, saj imamo dokumente, bomo vztrajali na tem, da pravosodni minister začne postopke za razrešitev gospoda Masleše,« je še povedal dr. Gorenak.Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak pa je zavrnil tudi morebitne očitke, da se v tem primeru ukvarjamo samo z zadevo Patria, rekoč, da je bila vsem tistim strankam, ki so bili na dan 20.6. obravnavani na vpisniku kršena njihova pravica in načelo do naravnega sodnika. »Pridobili smo dokumente glede tega konkretnega primera, vprašanje pa je, koliko je še takšnih primerov,« je povedal dr. Gorenak. Dodal pa je tudi, da ima sam ogromno komunikacij z ljudmi znotraj sodne sfere. »Tudi sodniki se odpirajo in povedo mnoge stvari, ki so na sodiščih napačne. Vesel sem, da se oglašajo mlajši sodniki in da se oglašajo tudi starejši sodniki, ki so jim narejene krivice znotraj sodnega sistema,« je povedal dr. Gorenak.Predlog priporočila Predlog priporočila v zvezi s postopki za odpravljanje suma nezakonitosti pri delu Okrajnega sodišča v Ljubljani, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Višjega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pri poslovanju s sodnimi spisi in s tem povezanim spoštovanjem 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije,  ki določata načelo enakega varstva pravic in načelo pravice do sodnega varstva in podrejenih določb Zakona o sodiščih in Sodnega reda pripenjamo v priponki.