Dr. Vinko Gorenak: Vlada, ki ima na razpolago 8000 policistov, 200 tožilcev, inšpekcijske službe, KPK, finančno upravo, ipd. ustanavlja nekakšne preiskovalne komisije brez pooblastil

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak je na današnji novinarski konferenci spregovoril o zakonu o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena, ki ga je v parlamentarni postopek vložila vlada, Državni zbor pa ga je prvič že obravnaval. Dr. Gorenak je uvodoma dejal, da se morda ime zakona sliši kot zelo pomemben zakon, vendar pa je sam, ko ga je prvič dobil v roke, pomislil na to, da če bi ga dobil prvega aprila, bi menil, da gre za hudo potegavščino. »A zakon je pravi, v postopek ga je vložilo ministrstvo za pravosodje. Obrazložitev tega zakona pa spominja na čas v letu 2002/2003, ko je nastal prvi zakon glede protikorupcijske komisije, ki so ga pripravljali in spisali tisti, ki v policiji niso uspeli oziroma niso prispeli na vrh. Na podlagi tistega zakona smo ustanovili KPK, kakršne nima nobena država Zahodnega sveta, imajo pa jo države bivše Jugoslavije,« je dejal dr. Gorenak.Glede omenjenega predloga zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena je po besedah dr. Gorenaka nenavadno, da vlada, ki ima na razpolago 8000 policistov, 200 tožilcev, inšpekcijske službe, KPK, finančno upravo, ipd. ustanavlja neke komisije, ki nimajo nobenih pooblastil. »Vnaprej pa so določeni predsedniki tovrstnih komisij, ki so lahko bivši ustavni sodniki, bivši vrhovni sodniki, bivši tožilci, bivši računski sodniki, bivši člani sveta Banke Slovenije, bivši člani KPK in Državne revizijske komisije. Krog ljudi, ki lahko vodi to komisijo, ki bi jo ustanovila vlada, je torej vnaprej znan,« je povedal dr. Gorenak. Po njegovih besedah so člani te komisije lahko redno zaposleni na sodiščih, člani KPK, člani Banke Slovenije, tožilci, pravobranilci, zaposleni na FURS. »  Če ti ljudje: sodniki, tožilci,  zaposleni, ki imajo pooblastila policije, financ, ki imajo možnost pregona, sojenja, ne opravijo tega v rednem delovnem času in na delovnem mestu, kjer so zaposleni, kaj naj bi naredili kot člani te komisije, kjer nimajo nikakršnih pooblastil?« se je vprašal dr. Gorenak in ponovno poudaril, da »v rednem delovnem času z vsemi pooblastili ne morejo narediti nič, kot člani komisije te vlade, bi pa nekaj lahko naredili. Kaj le?« Dr. Gorenak je še pojasnil, da je tudi Zakonodajno pravna služba (ZPS) Državnega zbora predlog zakona v celoti zavrnila, »saj ni niti enega člena, s katerim bi se ZPS strinjala. Teh pripomb je 27 strani, kar je več kot kakšna diploma na visoki šoli,« je bil jasen dr. Gorenak.»Gre torej za nek kolegijski organ, finance bi zagotovila vlada, v komisiji ne more sodelovati pravnomočni obsojeni, pogodbeno se lahko angažira zunanje sodelavce, predvidene so denarne nagrade ipd. Poleg tega pa bi vsi državni organi  morali posredovati podatke tej komisiji. Si predstavljate, da bi policija dala podatke o prisluhih? Si predstavljate, da bi dali podatke o pripravi obtožnice tožilci? Da bi sodišča  posredovala podatke? To je čista neumnost,« je ocenil poslanec SDS . Je pa ob tem dodal tudi, da bi vsi, ki jih bo komisija zaslišala, dobili status priče. »Torej povabili bodo množico ljudi pred takšno komisijo, ne bodo pa ugotavljali njihove osebne odgovornosti?« se je ob tem vprašal Gorenak. Dodal je še, da je vlada v predlogu zakona zapisala, da morajo vsi organi posredovati podatke tej komisiji, medtem ko vlada sama ne želi posredovati podatkov preiskovalni komisiji Državnega zbora, ki jo vodi mag. Anže Logar. »Naj nekoliko hudomušno zaključim. Če se postavim v čas čez nekaj let, recimo v leto 2018, bo vlada imenovala komisijo, katere predsednik bo mag. Goran Klemenčič, bivši minister, morda takrat že upokojenec, ki je kršil človekove pravice, kar ne bo problem. Podpredsednika bosta Zvonko Fišer ali Branko Masleša, pri čemer ni pomembno, da sta kršila človekove pravice. Člani komisije bi lahko bili Igor Šoltes, Rok Praprotnik, Drago Kos, Andrej Ferlinc, Bojan Potočnik… Vsi izpolnjujejo zakonske pogoje, toda, kaj so naredili, ko so bili na svojih položajih?« je dejal dr. Vinko Gorenak.Nenazadnje je pozval Vlado RS, naj ta zakon čim prej umakne iz procedure. »Odbor, ki naj bi to obravnaval je sicer uradno prestavil točko dnevnega reda, naj pa se to sedaj naredi tako, da bo zakon dokončno umaknjen,« je še predlagal dr. Gorenak.