Dr. Vinko Gorenak: “V Sloveniji imamo že 52. dan na vrhu tožilstva koruptivno osebo.”
petek, 22. 5. 20158. januarja 2013 ob poročilu o premoženjskem stanju predsednikov strank je bila KPK kredibilna, neodvisna državna inštitucija, ki se je ne sme pljuvati, zdaj je pa iz te inštitucije po besedah g. Fišerja postala inštitucija za diskreditacijo posameznikov. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji Državnega zbora na predlog SDS in NSI obravnavajo nezakonito imenovanje Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva in ugotovite Komisije za preprečevanje korupcije, da je generalni državni tožilec v tem primeru ravnal nezakonito. Uvodoma je predsednik Državnega zbora pojasnil, da se morajo poslanci v okviru razprave vzdržati sklicevanja na zaključne ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije v delu, ki se nanaša na gospoda Zalarja, v izogib morebitnim odškodninskim posledicam tako za Državni zbor kot za posameznega razpravljavca, pri čemer je posebej opozoril, da se poslanska imuniteta v skladu s 83. členom ustave nanaša le na kazensko odgovornost za mnenje ali glas na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles in se ne razteza tudi na odškodninsko odgovornost poslanca.
Predlog je na seji podrobneje predstavil poslanec SDS dr. Vinko Gorenak.DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Predsednik, kar ste pravkar povedali, absolutno drži, ker sicer bi bil Državni zbor lahko tudi denarno kaznovan. Zato tudi jaz vse pozivam, da se tega opozorila držite. Hkrati pa vas moram seznaniti, predsednik, da smo pripravili tudi amandma, ki je v preambuli ime gospoda Zalarja vrgel ven, ampak koalicija tega ni sprejela, tako boste kazen vseeno plačali; predlagam, da izstavite račun koaliciji.Kar se tiče predstavitve današnje točke dnevnega reda, pa naj vas spomnim, da danes teče 52. dan, odkar ima država Slovenija na čelu tožilstva osebo, ki je ravnala koruptivno, torej, 52. dan. Kolege tule na moji levi pa bom spomnil, da so ob enaki priliki leta 2013, ko je izšlo poročilo KPK v zadevi premoženjskega stanja predsednikov strank, takoj pozivali vse odgovorne k odstopom in tako dalje – tega poročila danes ni več, namreč, o premoženjskem stanju predsednikov strank -, danes ste pa tiho. Malo dvojnih meril imate.Vsebina pa je naslednja. Poglejte, ko je vlado sestavljal gospod Zoran Janković in ko je to propadlo, leta 2012, in ko je že bilo jasno, kdo bo novi mandatar, se je zgodilo – kaj? Gospod Fišer je želel poskrbeti za službo državnega sekretarja, gospoda Škrleca. Dali so razpis, na katerega so se javile tri osebe, ampak izbrali niso nikogar. Zgodilo se je to, da je en dan – poudarjam, en dan – pred prihodom nove vlade, Vlade Janeza Janše, to je 9. februarja 2012, po hitrem postopku nastal predlog gospoda Fišerja, ki je romal na Ministrstvo za pravosodje, in, glej ga, zlomka, v dveh urah je bilo vse končano, že smo dobili mimo razpisa, mimo zakona, na koruptiven način generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva. Še pred tem je gospod moral postati višji državni tožilec, tudi to se je zgodilo, včeraj smo slišali, na zelo nenavaden način. Kako? Gospod Borut Pahor kot takratni predsednik Vlade je nasprotoval tej točki dnevnega reda, zato je bila umaknjena, gre za imenovanje gospoda Škrleca za višjega državnega tožilca. Vendar je gospodu Pahorju zazvonil telefon in moral je zapustiti sejo Vlade, ki jo je prevzel potem gospod Zalar. Točka dnevnega reda se je takoj vrnila in je bila takoj tudi sprejeta, kar pomeni, da je postal tudi višji tožilec. Zelo zanimivo. Ko sem sam prevzel posle ministra za notranje zadeve, kamor je takrat sodilo tudi tožilstvo, smo to tudi takoj ugotovili – da je prišlo na sporen, nezakonit način do imenovanja gospoda Škrleca. Kaj smo naredili – preprosto sem predlagal Vladi Republike Slovenije, da ga razreši, kar je bila njena možnost, in to smo tudi storili. Seveda se je gospod Škrlec pritožil na Upravno sodišče in Upravno sodišče je jeseni leta 2012 tudi razsodilo. Pritožbo gospoda Škrleca je zavrnilo in – pazite naslednje besede – sodnica je zapisala, da je bila s strani gospoda Fišerja – tega drugega ne smem omenjati, kot veste zlorabljena oblast. Pomeni, da je nekdo, da je vrhovni generalni državni tožilec zlorabil oblast. In ravnal je tudi korupitvno, o čemer nekoliko kasneje. Seveda ga gospod Fišer ni umaknil z delovnega mesta generalnega direktorja, tako kot je naložilo in sodišče in tako kot smo pričakovali tudi na vladi, ampak da je tam pustil, vendar je dobil ped imenom in priimkom besedici v.d.. Kasneje je bil speljan postopek na zakonit način in da so ga imenovali na isto delovno mesto. Torej imamo na eni strani sodbo Upravnega sodišča, ki govori o tem, da je bila zlorabljena oblast, zato da je gospod Škrlec bil sploh imenovan na tako delovno mesto. Posebej pa poudarjam, da se je to zgodilo en dan pred nastopom nove vlade. En dan. Gospa Bratuškova je nekoliko kasneje pozvala vse tiste, tako kot je rekla za to zagovornico, ki ste bili nečastno imenovani, da odstopite. To je veljalo tudi za gospoda, verjetno gospoda Škrleca, pa se seveda ni zgodilo nič.Kaj se je dogajalo v nadaljevanju? V nadaljevanju je ta isti primer presojalo ministrstvo? Najprej Ministrstvo za notranje zadeve, ki mu je gospod Fišer seveda odrekel vso legitimno pravico, da bi nadzor sploh opravljal. Zato je o tem odločila vlada in vlada je naložila, da nadzor opravimo. Vendar je prišlo do menjave vlade. Minister je potem postal nekdo drug, to je bil gospod Pličanič, ker je tožilstvo prišlo nazaj pod pravosodje in zgodilo se je kaj – kar nekaj mesecev je trajalo, da so uradniki z ministrstva šli na teren, torej na tožilstvo in zadevo preverjali. Seveda je gospod Fišer vse skupaj razlagal za pritisk na tožilstvo, za vplivanje na tožilstvo in ne vem kaj vse, kar seveda sploh ni res. Nadzor je bil opravljen šele sedaj, pod sedanjo vlado, pod ministrom Klemenčičem. In ta nadzor je ugotovil isto. Ugotovi je to, da je gospod Fišer kombiniral dva zakona, Zakon o tožilstvu in Zakon o javnih uslužbencih, tukaj ven je vzel nekaj členov, pa tam ven je vzel nekaj členov, zato da je lahko imenoval, zato da je lahko bil gospod Škrlec imenovan. Skratka, Ministrstvo za pravosodje je ugotovilo nezakonito imenovanje. Tudi inšpekcija za sistem javnih uslužbencev je pregledovala ta isti primer. Gospod Fišer je najprej rekel, da nimajo pravice popraviti tega inšpekcijskega nadzora in je odklonil nadzor. Seveda je potem moral odločiti gospod Klemenčič, ki je odločil, da nadzor bo opravljen. Nadzor je bil opravljen, inšpekcijske službe, inšpekcija je našla 16 nezakonitosti, 16 nepravilnosti v aktu organizacij, sistemizacij delovnih mest. Med drugimi je inšpekcija ugotovila, ko je bil gospod Škrlec imenovan za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva so osebo, ki je bila prej na tistem delovnem mestu, prestavili na delovno mesto, ki ga sploh ni bilo. Torej na delovnem mestu, ki ga sploh ni bilo.
Pojdimo najprej, Komisija za preprečevanje korupcije, v kateri sem sam takrat prijavil kot minister prijavil to zadevo, se je s tem primerom ukvarjala pravzaprav malo časa, bi človek rekel. V približno šestih mesecih sta gospod Stare, ki sedi tukaj za menoj in pa gospod Klemenčič ugotovila, da gre za koruptivno ravnanje. Koruptivno ravnanje gospoda Fišerja pri imenovanju gospoda Škrleca. Vendar to ni prišlo v javnost. Ni pa prišlo v javnost zato in tudi ni objavljeno na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije, zato ker je gospod Zalar na Vrhovnem sodišču dosegel prepoved, začasno prepoved objave. Na Vrhovnem sodišču je ta zadeva bila v zamrzovalniku, recimo temu tako, 15 mesecev. 15 mesecev. Po kar nekaj pozivih Slovenske demokratske stranke je Vrhovno sodišče šele letos odločilo, da je s poročilom KPK vse v redu. In to poročilo je bilo 31. marca letos tudi objavljeno. Zato danes teče 52. dan, odkar imamo na čelu tožilstva koruptivno osebo. 52. dan.
Ampak poglejte eno zanimivost. Naj vas spomnim na dogajanje 8. januarja leta 2013. Takrat je izšlo znamenito danes že s strani sodišča zavrženo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki sta ga spisala ta ista dva gospoda. Gospod Stare, ki sedi za menoj kot glavni preiskovalec Komisije za preprečevanje korupcije in gospod Klemenčič. Seveda so stopili pred kamere in povedali, da vsi, predvsem pa Janković in Janša morata prevzeti odgovornost in da morajo oditi. Politične stranke, ki ste takrat bile ali v opoziciji ali v koaliciji ste seveda temu pritrjevale. Predvsem kar se tiče gospoda Janše. Kaj se je pa včeraj zgodilo in nekaj dni pred tem? Poglejte, gospod Fišer pravi, in to je včeraj ponovil, da to sploh ni Komisija za preprečevanje korupcije ampak je to komisija za diskreditacijo posameznikov. Ali ni zanimivo stališče gospoda Fišerja? 8. januarja 2013 je bila to kredibilna državna inštitucija, ki je neodvisna, ki jo ne smemo pljuvati, zdaj je pa iz te inštitucije postala inštitucija za diskreditacijo posameznikov. Jaz sem državnega sekretarja vprašal ko sem rekel, ja, a boste kaj reagiral ali ne, saj ste torej vi oseba, ki je bila zaposlena na inštituciji za diskreditacijo posameznikov? Ali boste kaj ugovarjal temu? Zanimivo, državni sekretar je onemel. Včeraj ni znal govoriti. Ali ni to zanimivo? Zelo zanimiva zadeva. Še več, treba je iti še nekoliko nazaj. Zakon o državnem tožilstvu sprejet v tem Državnem zboru leta 2011 je unicum. Lahko ga primerjate z drugimi podobnimi akti v evropskih državah, zakonih, torej in ugotovili boste, da je precej nenavadno. V tem zakonu, zlasti zaradi decentralizacije, namreč vrhovnega državnega tožilca postavlja tam na vrh bolj za okrasek, ne za to, da bi vodil tožilsko organizacijo, ampak to niti ni tema. Tema je ta, ki jo imamo in znotraj te teme je treba povedati še naslednje. Kako je prišlo do tega delovnega mesta?Glejte, spremenili so zakon, torej zakon, ki je takrat nastopil je generalnega sekretarja Vrhovnega državnega tožilca preimenoval v generalnega direktorja. Vmes so spisali, to je gospod Škrlec potem naredil odnosno gospod Fišer so spisali še pogoje za zasedbo delovnega mesta in seveda med pogoji za zasedbo delovnega mesta je bil pravniški državni izpit, ki ga oseba, ki je bila takrat tam ni imela. Kaj so torej naredili ad personam? Hoteli so se jo rešiti in zato so to napisali in hoteli so ustvariti delovno mesto za gospoda Škrleca in to so tudi naredili. Se pravi on sam si je spisal zakon, Državni zbor ga je sprejel, ustvarjeno je bilo delovno mesta za njega ko ne bo več na delovnem mestu državnega sekretarja. Včeraj je bilo veliko govora o tem kako je gospod, seveda velik strokovnjak, tožilec, Barbara Brezigar ga je baje pohvalila, gospod Šturm ga je pohvalil in tako dalje in tako dalje in to sploh ni politik. Ja, kako ni politik? On je bil državni sekretar v tistem času. Državni sekretar je politik v vsakem primeru. Skratka, tudi včeraj zelo, zelo veliko sprenevedanje. Še več, generalni državni tožilec gospod Fišer, ki je včeraj nastopal pred odborom po dolgem, dolgem času, namreč on je vseskozi bojkotiral ta odbor, ni pripravljen prevzeti nobene odgovornosti. Nobene odgovornosti. Očital nam je, da poslanci SDS namenoma sklicujemo sejo na dan ko o tem odloča Državnotožilski svet. Seveda poslanci SDS ne sklicujejo sej, sklicuje jih predsednik Državnega zbora, ki pa je v okviru Poslovnika bil dolžan pravzaprav ravnati tako kot je ravnal. Ne, gospod Fišer vidi to kot pritisk na delo Državnotožilskega sveta. Ko sem ga vprašal kdo torej pritiska, ali je to predsednik Državnega zbora ali kdo to je, je seveda postal ta pritisk imaginaren, tako nič več ni bilo slišati na to temo. Skratka on ne prevzema nobene odgovornosti. Štiri inštitucije: Ministrstvo za pravosodje, upravno sodišče, inšpekcijske službe in Komisija za preprečevanje korupcije pa so ugotovili nezakonitosti, ugotovili so zlorabo oblasti in ugotovili so koruptivno ravnanje.Gospe in gospodje! Včeraj na odboru ste v koaliciji zavrnili vse predloge sklepov. Predlogi sklepov so bili zelo nedolžni. Seznanili smo se s tem, tistim, onim. Tega niste podprli. Jaz bom rekel takole, kakorkoli zavlačujete s tem primerov in kakorkoli se sprenevedate okoli tega, po odločitvi Državnotožilskega sveta, ki bo danes padla verjetno, logično je tudi kakšna bo. Prestavili bo za nedoločen čas, boste v koaliciji prevzeli stanje v državni odgovornost. Nahrbtnik na katerem piše, koruptivni tožilec prehaja zlasti na vas. Hvala lepa.Foto: DZ
Predlog je na seji podrobneje predstavil poslanec SDS dr. Vinko Gorenak.DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Predsednik, kar ste pravkar povedali, absolutno drži, ker sicer bi bil Državni zbor lahko tudi denarno kaznovan. Zato tudi jaz vse pozivam, da se tega opozorila držite. Hkrati pa vas moram seznaniti, predsednik, da smo pripravili tudi amandma, ki je v preambuli ime gospoda Zalarja vrgel ven, ampak koalicija tega ni sprejela, tako boste kazen vseeno plačali; predlagam, da izstavite račun koaliciji.Kar se tiče predstavitve današnje točke dnevnega reda, pa naj vas spomnim, da danes teče 52. dan, odkar ima država Slovenija na čelu tožilstva osebo, ki je ravnala koruptivno, torej, 52. dan. Kolege tule na moji levi pa bom spomnil, da so ob enaki priliki leta 2013, ko je izšlo poročilo KPK v zadevi premoženjskega stanja predsednikov strank, takoj pozivali vse odgovorne k odstopom in tako dalje – tega poročila danes ni več, namreč, o premoženjskem stanju predsednikov strank -, danes ste pa tiho. Malo dvojnih meril imate.Vsebina pa je naslednja. Poglejte, ko je vlado sestavljal gospod Zoran Janković in ko je to propadlo, leta 2012, in ko je že bilo jasno, kdo bo novi mandatar, se je zgodilo – kaj? Gospod Fišer je želel poskrbeti za službo državnega sekretarja, gospoda Škrleca. Dali so razpis, na katerega so se javile tri osebe, ampak izbrali niso nikogar. Zgodilo se je to, da je en dan – poudarjam, en dan – pred prihodom nove vlade, Vlade Janeza Janše, to je 9. februarja 2012, po hitrem postopku nastal predlog gospoda Fišerja, ki je romal na Ministrstvo za pravosodje, in, glej ga, zlomka, v dveh urah je bilo vse končano, že smo dobili mimo razpisa, mimo zakona, na koruptiven način generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva. Še pred tem je gospod moral postati višji državni tožilec, tudi to se je zgodilo, včeraj smo slišali, na zelo nenavaden način. Kako? Gospod Borut Pahor kot takratni predsednik Vlade je nasprotoval tej točki dnevnega reda, zato je bila umaknjena, gre za imenovanje gospoda Škrleca za višjega državnega tožilca. Vendar je gospodu Pahorju zazvonil telefon in moral je zapustiti sejo Vlade, ki jo je prevzel potem gospod Zalar. Točka dnevnega reda se je takoj vrnila in je bila takoj tudi sprejeta, kar pomeni, da je postal tudi višji tožilec. Zelo zanimivo. Ko sem sam prevzel posle ministra za notranje zadeve, kamor je takrat sodilo tudi tožilstvo, smo to tudi takoj ugotovili – da je prišlo na sporen, nezakonit način do imenovanja gospoda Škrleca. Kaj smo naredili – preprosto sem predlagal Vladi Republike Slovenije, da ga razreši, kar je bila njena možnost, in to smo tudi storili. Seveda se je gospod Škrlec pritožil na Upravno sodišče in Upravno sodišče je jeseni leta 2012 tudi razsodilo. Pritožbo gospoda Škrleca je zavrnilo in – pazite naslednje besede – sodnica je zapisala, da je bila s strani gospoda Fišerja – tega drugega ne smem omenjati, kot veste zlorabljena oblast. Pomeni, da je nekdo, da je vrhovni generalni državni tožilec zlorabil oblast. In ravnal je tudi korupitvno, o čemer nekoliko kasneje. Seveda ga gospod Fišer ni umaknil z delovnega mesta generalnega direktorja, tako kot je naložilo in sodišče in tako kot smo pričakovali tudi na vladi, ampak da je tam pustil, vendar je dobil ped imenom in priimkom besedici v.d.. Kasneje je bil speljan postopek na zakonit način in da so ga imenovali na isto delovno mesto. Torej imamo na eni strani sodbo Upravnega sodišča, ki govori o tem, da je bila zlorabljena oblast, zato da je gospod Škrlec bil sploh imenovan na tako delovno mesto. Posebej pa poudarjam, da se je to zgodilo en dan pred nastopom nove vlade. En dan. Gospa Bratuškova je nekoliko kasneje pozvala vse tiste, tako kot je rekla za to zagovornico, ki ste bili nečastno imenovani, da odstopite. To je veljalo tudi za gospoda, verjetno gospoda Škrleca, pa se seveda ni zgodilo nič.Kaj se je dogajalo v nadaljevanju? V nadaljevanju je ta isti primer presojalo ministrstvo? Najprej Ministrstvo za notranje zadeve, ki mu je gospod Fišer seveda odrekel vso legitimno pravico, da bi nadzor sploh opravljal. Zato je o tem odločila vlada in vlada je naložila, da nadzor opravimo. Vendar je prišlo do menjave vlade. Minister je potem postal nekdo drug, to je bil gospod Pličanič, ker je tožilstvo prišlo nazaj pod pravosodje in zgodilo se je kaj – kar nekaj mesecev je trajalo, da so uradniki z ministrstva šli na teren, torej na tožilstvo in zadevo preverjali. Seveda je gospod Fišer vse skupaj razlagal za pritisk na tožilstvo, za vplivanje na tožilstvo in ne vem kaj vse, kar seveda sploh ni res. Nadzor je bil opravljen šele sedaj, pod sedanjo vlado, pod ministrom Klemenčičem. In ta nadzor je ugotovil isto. Ugotovi je to, da je gospod Fišer kombiniral dva zakona, Zakon o tožilstvu in Zakon o javnih uslužbencih, tukaj ven je vzel nekaj členov, pa tam ven je vzel nekaj členov, zato da je lahko imenoval, zato da je lahko bil gospod Škrlec imenovan. Skratka, Ministrstvo za pravosodje je ugotovilo nezakonito imenovanje. Tudi inšpekcija za sistem javnih uslužbencev je pregledovala ta isti primer. Gospod Fišer je najprej rekel, da nimajo pravice popraviti tega inšpekcijskega nadzora in je odklonil nadzor. Seveda je potem moral odločiti gospod Klemenčič, ki je odločil, da nadzor bo opravljen. Nadzor je bil opravljen, inšpekcijske službe, inšpekcija je našla 16 nezakonitosti, 16 nepravilnosti v aktu organizacij, sistemizacij delovnih mest. Med drugimi je inšpekcija ugotovila, ko je bil gospod Škrlec imenovan za generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva so osebo, ki je bila prej na tistem delovnem mestu, prestavili na delovno mesto, ki ga sploh ni bilo. Torej na delovnem mestu, ki ga sploh ni bilo.
Pojdimo najprej, Komisija za preprečevanje korupcije, v kateri sem sam takrat prijavil kot minister prijavil to zadevo, se je s tem primerom ukvarjala pravzaprav malo časa, bi človek rekel. V približno šestih mesecih sta gospod Stare, ki sedi tukaj za menoj in pa gospod Klemenčič ugotovila, da gre za koruptivno ravnanje. Koruptivno ravnanje gospoda Fišerja pri imenovanju gospoda Škrleca. Vendar to ni prišlo v javnost. Ni pa prišlo v javnost zato in tudi ni objavljeno na spletnih straneh Komisije za preprečevanje korupcije, zato ker je gospod Zalar na Vrhovnem sodišču dosegel prepoved, začasno prepoved objave. Na Vrhovnem sodišču je ta zadeva bila v zamrzovalniku, recimo temu tako, 15 mesecev. 15 mesecev. Po kar nekaj pozivih Slovenske demokratske stranke je Vrhovno sodišče šele letos odločilo, da je s poročilom KPK vse v redu. In to poročilo je bilo 31. marca letos tudi objavljeno. Zato danes teče 52. dan, odkar imamo na čelu tožilstva koruptivno osebo. 52. dan.
Ampak poglejte eno zanimivost. Naj vas spomnim na dogajanje 8. januarja leta 2013. Takrat je izšlo znamenito danes že s strani sodišča zavrženo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki sta ga spisala ta ista dva gospoda. Gospod Stare, ki sedi za menoj kot glavni preiskovalec Komisije za preprečevanje korupcije in gospod Klemenčič. Seveda so stopili pred kamere in povedali, da vsi, predvsem pa Janković in Janša morata prevzeti odgovornost in da morajo oditi. Politične stranke, ki ste takrat bile ali v opoziciji ali v koaliciji ste seveda temu pritrjevale. Predvsem kar se tiče gospoda Janše. Kaj se je pa včeraj zgodilo in nekaj dni pred tem? Poglejte, gospod Fišer pravi, in to je včeraj ponovil, da to sploh ni Komisija za preprečevanje korupcije ampak je to komisija za diskreditacijo posameznikov. Ali ni zanimivo stališče gospoda Fišerja? 8. januarja 2013 je bila to kredibilna državna inštitucija, ki je neodvisna, ki jo ne smemo pljuvati, zdaj je pa iz te inštitucije postala inštitucija za diskreditacijo posameznikov. Jaz sem državnega sekretarja vprašal ko sem rekel, ja, a boste kaj reagiral ali ne, saj ste torej vi oseba, ki je bila zaposlena na inštituciji za diskreditacijo posameznikov? Ali boste kaj ugovarjal temu? Zanimivo, državni sekretar je onemel. Včeraj ni znal govoriti. Ali ni to zanimivo? Zelo zanimiva zadeva. Še več, treba je iti še nekoliko nazaj. Zakon o državnem tožilstvu sprejet v tem Državnem zboru leta 2011 je unicum. Lahko ga primerjate z drugimi podobnimi akti v evropskih državah, zakonih, torej in ugotovili boste, da je precej nenavadno. V tem zakonu, zlasti zaradi decentralizacije, namreč vrhovnega državnega tožilca postavlja tam na vrh bolj za okrasek, ne za to, da bi vodil tožilsko organizacijo, ampak to niti ni tema. Tema je ta, ki jo imamo in znotraj te teme je treba povedati še naslednje. Kako je prišlo do tega delovnega mesta?Glejte, spremenili so zakon, torej zakon, ki je takrat nastopil je generalnega sekretarja Vrhovnega državnega tožilca preimenoval v generalnega direktorja. Vmes so spisali, to je gospod Škrlec potem naredil odnosno gospod Fišer so spisali še pogoje za zasedbo delovnega mesta in seveda med pogoji za zasedbo delovnega mesta je bil pravniški državni izpit, ki ga oseba, ki je bila takrat tam ni imela. Kaj so torej naredili ad personam? Hoteli so se jo rešiti in zato so to napisali in hoteli so ustvariti delovno mesto za gospoda Škrleca in to so tudi naredili. Se pravi on sam si je spisal zakon, Državni zbor ga je sprejel, ustvarjeno je bilo delovno mesta za njega ko ne bo več na delovnem mestu državnega sekretarja. Včeraj je bilo veliko govora o tem kako je gospod, seveda velik strokovnjak, tožilec, Barbara Brezigar ga je baje pohvalila, gospod Šturm ga je pohvalil in tako dalje in tako dalje in to sploh ni politik. Ja, kako ni politik? On je bil državni sekretar v tistem času. Državni sekretar je politik v vsakem primeru. Skratka, tudi včeraj zelo, zelo veliko sprenevedanje. Še več, generalni državni tožilec gospod Fišer, ki je včeraj nastopal pred odborom po dolgem, dolgem času, namreč on je vseskozi bojkotiral ta odbor, ni pripravljen prevzeti nobene odgovornosti. Nobene odgovornosti. Očital nam je, da poslanci SDS namenoma sklicujemo sejo na dan ko o tem odloča Državnotožilski svet. Seveda poslanci SDS ne sklicujejo sej, sklicuje jih predsednik Državnega zbora, ki pa je v okviru Poslovnika bil dolžan pravzaprav ravnati tako kot je ravnal. Ne, gospod Fišer vidi to kot pritisk na delo Državnotožilskega sveta. Ko sem ga vprašal kdo torej pritiska, ali je to predsednik Državnega zbora ali kdo to je, je seveda postal ta pritisk imaginaren, tako nič več ni bilo slišati na to temo. Skratka on ne prevzema nobene odgovornosti. Štiri inštitucije: Ministrstvo za pravosodje, upravno sodišče, inšpekcijske službe in Komisija za preprečevanje korupcije pa so ugotovili nezakonitosti, ugotovili so zlorabo oblasti in ugotovili so koruptivno ravnanje.Gospe in gospodje! Včeraj na odboru ste v koaliciji zavrnili vse predloge sklepov. Predlogi sklepov so bili zelo nedolžni. Seznanili smo se s tem, tistim, onim. Tega niste podprli. Jaz bom rekel takole, kakorkoli zavlačujete s tem primerov in kakorkoli se sprenevedate okoli tega, po odločitvi Državnotožilskega sveta, ki bo danes padla verjetno, logično je tudi kakšna bo. Prestavili bo za nedoločen čas, boste v koaliciji prevzeli stanje v državni odgovornost. Nahrbtnik na katerem piše, koruptivni tožilec prehaja zlasti na vas. Hvala lepa.Foto: DZ