Dr. Vinko Gorenak: "Stanje v pravosodju je alarmantno."
petek, 7. 6. 2013Na slabo stanje v slovenskem pravosodju v svojih priporočilih opozarja tudi Evropska komisija. Poslanke in poslanci na današnji izredni seji na zahtevo poslanske skupine SDS obravnavajo predlog sklepa v zvezi s stanjem v pravosodju. Dopolnilno obrazložitev predloga sklepa je predstavil poslanec SDS dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Uvodoma naj ugotovim, da imam žal samo 15 minut časa, čeprav to običajno ni bila taka navada, ampak hkrati pa lahko rečem, da je ta zahteva bila izpisana 24. maja. Torej precej časa nazaj in da je naš osnovni cilj doseči stanje izboljšanja v pravosodju.Mi smo izhajali iz tega, da bi bilo najslabše, da se kakorkoli obtožujemo in da bi bilo prav, da sprejmemo skupne sklepe, ki smo jih tudi predlagali, žal pa so bili seveda precej spremenjeni. Mislim, da je danes stanje tistih, ki ocenjujemo v politiki in ki govorimo o pravosodju kot tudi v stroki sami, precej drugačno, kot je bilo pred leti. Če smo leta 2010 še bili priča temu, da je pravzaprav celotna leva politična opcija zagovarjala, da je stanje v pravosodju dobro, da je takratni minister zagovarjal stanje, kakršno je, da je bilo dobro, je situacija danes precej drugačna. Če pustimo ob strani naše izjave, torej izjave opozicijskih poslancev, nas v to prepričujejo izjave ministra, ki je izjemno kritičen do pravosodja. Ne bom našteval njegovih zadnjih izjav, ki so bile dane, ampak se bom poslužil izjave dr. Lukšiča, ki je celo v nekaj letih, torej v dveh letih in pol doživel preobrazbo. Takrat je zagovarjal sodstvo, danes pa govori o tem, da je sodstvo zaspalo, da ni pravih prioritet in da se obnaša, kot da bi živeli v neki urejeni družbi brez kriminala.Nihče od nas ne more zanikati avtoritete dr. Boštjana M. Zupančiča, ta je dal v zadnjem času kar veliko kritičnih izjav o stanju v pravosodju, ko je govoril o gospodu Masleši in rekel takole: ko predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša razlaga, da je sodstvo v dobri kondiciji, se mi postavlja vprašanje, na katerem planetu živi. Prav tako je rekel, da je pri nas vir problema pravna fakulteta. Pravi, vem za konkretne primere ljudi, ki so bili retardirani in so naredili pravno fakulteto, ker jih nihče ni vprašal, koliko je dva in dva. Nadalje je gospod Zupančič zelo jasno povedal, da je današnje sodstvo, današnje pravosodje obremenjeno in da je dejansko dedič komunističnega bremena preteklosti. S tem se je sploh mogoče strinjati.Veliko je nastopal tudi gospod Jaklič. Mimogrede mediji so rekli, da nastopa gospod Jaklič, pravnik, kot da bi šlo za pravnika v pekarni v Zgornjem Dupleku. Ampak gre za dvojnega doktorja znanosti, profesorja, na Harwardu. Ta pa je rekel takole: “Tekom let svojega študija v tujini in proučevanja podobnih pravnih sistemov sem zasledil stotine ukrepov, ki so jih sprejele države, da bi svojo pravno državo spravile v red. V Sloveniji tega ni.” Celo novejši primeri obstajajo, vendar mi čas tega ne dopušča. Hkrati pa je treba opozoriti na stanje, na izjave, ki jih dajeta tako gospod Fišer, kot gospod Masleša. Te izjave govorijo o tem, da je stanje v pravosodju dobro. In da kakšnih večjih problemov ni, da se statistike izboljšujejo in tako dalje. Torej ugotovimo lahko, da imamo na eni strani večinski del politike, na drugi strani tudi stroke, ki je zelo jasna, da stanje v pravosodju ni v redu. Na nasprotni strani pa dva vrhovna predstavnika pravosodne veje oblasti, ki trdita, da je pravzaprav vse v redu. Še več, onadva rečeta kot dr. Fišer tudi, če je napaka bila storjena, v primeru gospoda Furlana, sankcije niso predvidene. Se pravi, da gre izjemno velik razkorak med tem, kar govorijo ti gospodje in tistim, kar je dejansko stanje.Naj vas opozorim v nadaljevanju na Evropsko komisijo, ki je 27. 3. 2013 dala priporočila Sloveniji oziroma ocenila stanje v pravosodju v državah Evropske unije. Poročilo je do Slovenije izjemno kritično. Pravzaprav v najkritičnejše države uvršča nekatere države, med njimi tudi Slovenijo. To poročilo ugotavlja zelo pomembne stvari. Predlagam, da si ga preberete. V Sloveniji med drugim poudarjajo, da damo za pravosodni sistem 86,9 evrov na prebivalca, med tem ko je povprečje države Evrope – 41 evrov. Pravijo, da ima Slovenija 71,2 sodnika na 100 tisoč prebivalcev, povprečje Evropske unije pa je 45. Po drugi strani imamo izjave gospoda Masleše, ki trdi, da je velik problem, ker delajo preveč, ker jim zmanjkuje časa, itn. Zadeva ni kompatibilna niti s tem kar ugotavlja Evropa.Slovenija ima glede na vse osebe na sodiščih, zaposlenih 209 oseb, povprečje Evrope je 103 osebe. To je neverjeten podatek. Število sodnikov pa je seveda daleč največje. Naj vas opozorim tudi na datum 28. 5. 2013, ko se je Evropska komisija odzvala na naše ukrepe, in ker je prvič zelo jasno zapisala tudi to, da priporoča Sloveniji, da mora urediti pravosodje. Torej imamo v sklopu tistega, kar je Evropa pozvala vlado gospe Bratušek, prvič tudi ukrep, da moramo urediti stanje na področju pravosodja. Dalje so posebej rekli, da morajo bankirji odgovarjati za slabe kredite. Naj vas spomnim, da sem približno tak čas lansko leto v vlogi ministra za notranje zadeve gospodu Fišerju poslal seznam, zaupno poročilo s seznamom slabih kreditov v ljubljanskih in drugih bankah in do danes se ni zgodilo nič. Do danes na tem področju nimamo nič. Celo najnovejše informacije govorijo, tako je bilo razumeti gospoda Fišerja na odboru, da je dodelil za reševanje tega primera pol enega tožilca. Če je temu tako, potem je stanje alarmantno. Verjetno bi jih moral zadolžiti 20, glede na tisti spisek tožilcev.Velikokrat govorimo o tem, da je sodna veja oblasti neodvisna. To je seveda res, vendar je neodvisna tudi zakonodajna veja oblasti in neodvisna je tudi izvršna veja oblasti. Te se med seboj na nek način tudi kontrolirajo, toda če upoštevamo pristojnosti vseh vej oblasti, tako kot to predvideva ustava, potem je treba zelo jasno ugotoviti, da ni nobenega razloga, da se zakonodajna veja oblasti, torej mi posvetujemo s sodno vejo oblasti, kako bo sodstvo delovalo, po kakšnih zakonih, v kakšnih rokih in kako. Ne pa, seveda ne moremo posegati na njihove odločitve. Ustavna in zakonska možnost posega poslancev v sodno vejo oblasti definitivno torej obstaja in zato ni nobenih razlogov, da se kot poslanci tega ne bi morali poslužiti. Vprašanje trajnega mandata. Trajni mandat je sicer evropska norma. Slovenija je posebnost tudi s tega vidika, da sodnike volimo v parlamentu. Mi imamo vrsto drugih možnosti, da uredimo trajni mandat, seveda po spremembi ustave, recimo tako kot imajo nekatere druge države, poizkusne mandate in slične ukrepe prej, preden nekdo pride do trajnega mandata.Torej, če ta del sklenem, bom rekel tako, neodvisnost parlamenta pri sprejemanju zakonov je jasna. Nihče ne more na nas vplivati. Neodvisnost vlade pri sprejemanju in predlaganju zakonov je absolutna. Nihče ne more na njo vplivati. In neodvisnost sodstva z vidika tega, kako bodo odločili v sodnih postopkih, je popolnoma njihova avtonomna pravica in v njo ne moremo posegati, lahko pa jo komentiramo, tako da ne bo kakšne nejasnosti. Toda sodstvo si je pod to neodvisnost spravilo še nekatere druge zadeve, ki jih Evropa ne pozna.Gospe in gospodje, ne delo sodnikov ni stvar neodvisnosti, napad v sodstvu niso stvar neodvisnosti. Neučinkovitost, neodgovornost niso stvar neodvisnosti. Sprege med sodniki, stečajnimi upravitelji, zadnje čase tudi novinarji niso stvar neodvisnosti sodstva. Sojenje v nerazumno dolgih rokih ni stvar neodvisnosti sodstva, politična motiviranost ni stvar neodvisnosti sodstva. Zastaranja, založeni spisi, izgubljeni spisi, prepoznost smiselne sodbe: niso stvar neodvisnosti sodstva. Ščitenje lastnih privilegijev, tako so ocenili Nemci, ni stvar neodvisnosti pravosodja. Sodni procesi funkcij diskreditacij posameznikov prav tako ne.V nadaljevanju želim in to se mi zdi posebej pomembno, ker vidim da ni kakšnega posebnega interesa, da bi kdo te številke sporočil slovenskim ljudem, upokojencem, tistim, ki živijo za petsto evrov. To bi bilo potrebno vedeti in plačujejo sodno vejo oblasti z vidika Evrope na te številke vas še želim opozoriti.
Poglejte, jaz sem povzel te številke, ki jih bom v nadaljevanju povedal, po raziskovalni nalogi Državnega zbora z dnem 30. 11. 2009, dodatno pa sem jih seveda primerjal in povzemam jih po dokumentu The European Commission for the Efficiency of Justice, iz leta 2006, ni pa žal novejših podstavkov. Domnevam, da je kaj malega drugače, lahko je tudi slabše.Analiziral bom odgovornost sodnikov s treh vidikov, disciplinska odgovornost, kazenska odgovornost in materialna odgovornost. Seveda ne govorim o kazenski odgovornosti z vidika tega, če nekdo naredi klasično kaznivo dejanje, se tako kot je celjski primer gospoda Škoberneta, tam je to čisto neka druga stvar. Govorim torej o disciplinski postopkih, kazenskih postopkih in materialni odgovornosti sodnikov z vidika njihovega dela, torej samo vezano na njihovo delo.Potrebno je povedati, da je disciplinska odgovornost sodnikov v Sloveniji sicer urejena, vendar se izvaja znotraj sodne veje oblasti. Tako je tudi drugo in tukaj seveda ni kakšnih posebnosti, žal. Kar se tiče kazenske odgovornosti sodnikov, sodniki imajo imuniteto. Sodniki za svoje odločitve, odnosno za kakšne napačne odločitve, prepozne odločitve, nepravo uporabo prava in tako naprej, ne odgovarjajo. Posebej poudarjam, ne odgovarjajo! 26. člen Ustave sicer govori, da ima posameznik pravico do tega, da ima povrnjeno škodo vendar to škodo plačajo vsi državljani. Vsi državljani, tudi če se je sodnik zmotil.Gospe in gospodje, v Evropi ni tako. V Avstriji so sodniki z vidika disciplinske odgovornosti odgovorni podobno kot pri nas, vendar pri njih obstaja še denarna kazen, obstaja celo znižanje pokojnine. Civilna odgovornost, zakon ureja to civilno odgovornost, pazite za napačno uporabo prava, nepravočasnega ali krivičnega delovanja kot pravijo v njihovi zakonodaji in posameznik dobi odškodnino od države vendar jo država izterja od takšnega sodnika. V Italiji je sistem podoben, tudi tam poznajo materialno in kazensko odgovornost sodnikov, vezano na njihove odločitve in seveda tam prav tako dobijo s strani države odškodnino vendar jo težava izterja od sodnikov. Potrebno je poudariti še, ker mi časa zmanjkuje, da je v Nemčiji podobna situacija, tam jim celo znižajo pokojnino. Govorim pa recimo o sojenju v nerazumnih rokih, govorim o založenih spisih in tako dalje in tako dalje. V takšnih primerih je tam odgovornost urejena tako, pri nas teh odgovornosti nimamo urejene na ta način.Vendar je potrebno opozoriti na hitro še na nekatere stvari. V Avstriji so tudi izrečene sankcije zoper sodnikov, v Avstriji šestindvajset, v Italiji enainpetdeset, v Nemčiji petindvajset, v Sloveniji ena. Tožilci podobno razmerje.Disciplinski postopki in izrečene sankcije v Avstriji 22, v Italiji 68, v Nemčiji 55, v Sloveniji ena. Med tožilci so razmerja podobna. Izrečene sankcije za sodnike smo rekli. V nadaljevanju pa samo še število spisov. Vsi pri nas jamrajo, kako je problem število. V Avstriji imamo 22 sodnikov na 100.000, v Italiji 11, v Nemčiji 24 in v Sloveniji 50. Število tožilcev je podobno. Naj zaključim samo še z enim samim podatkom, da avstrijski tožilec letno spiše 353 obtožnih predlogov, italijanski 257, nemški 234 in slovenski 71. Število je pa največje v Sloveniji. Več v nadaljevanju, ko bom imel besedo z vidika predlagatelja.
DR. VINKO GORENAK: Uvodoma naj ugotovim, da imam žal samo 15 minut časa, čeprav to običajno ni bila taka navada, ampak hkrati pa lahko rečem, da je ta zahteva bila izpisana 24. maja. Torej precej časa nazaj in da je naš osnovni cilj doseči stanje izboljšanja v pravosodju.Mi smo izhajali iz tega, da bi bilo najslabše, da se kakorkoli obtožujemo in da bi bilo prav, da sprejmemo skupne sklepe, ki smo jih tudi predlagali, žal pa so bili seveda precej spremenjeni. Mislim, da je danes stanje tistih, ki ocenjujemo v politiki in ki govorimo o pravosodju kot tudi v stroki sami, precej drugačno, kot je bilo pred leti. Če smo leta 2010 še bili priča temu, da je pravzaprav celotna leva politična opcija zagovarjala, da je stanje v pravosodju dobro, da je takratni minister zagovarjal stanje, kakršno je, da je bilo dobro, je situacija danes precej drugačna. Če pustimo ob strani naše izjave, torej izjave opozicijskih poslancev, nas v to prepričujejo izjave ministra, ki je izjemno kritičen do pravosodja. Ne bom našteval njegovih zadnjih izjav, ki so bile dane, ampak se bom poslužil izjave dr. Lukšiča, ki je celo v nekaj letih, torej v dveh letih in pol doživel preobrazbo. Takrat je zagovarjal sodstvo, danes pa govori o tem, da je sodstvo zaspalo, da ni pravih prioritet in da se obnaša, kot da bi živeli v neki urejeni družbi brez kriminala.Nihče od nas ne more zanikati avtoritete dr. Boštjana M. Zupančiča, ta je dal v zadnjem času kar veliko kritičnih izjav o stanju v pravosodju, ko je govoril o gospodu Masleši in rekel takole: ko predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša razlaga, da je sodstvo v dobri kondiciji, se mi postavlja vprašanje, na katerem planetu živi. Prav tako je rekel, da je pri nas vir problema pravna fakulteta. Pravi, vem za konkretne primere ljudi, ki so bili retardirani in so naredili pravno fakulteto, ker jih nihče ni vprašal, koliko je dva in dva. Nadalje je gospod Zupančič zelo jasno povedal, da je današnje sodstvo, današnje pravosodje obremenjeno in da je dejansko dedič komunističnega bremena preteklosti. S tem se je sploh mogoče strinjati.Veliko je nastopal tudi gospod Jaklič. Mimogrede mediji so rekli, da nastopa gospod Jaklič, pravnik, kot da bi šlo za pravnika v pekarni v Zgornjem Dupleku. Ampak gre za dvojnega doktorja znanosti, profesorja, na Harwardu. Ta pa je rekel takole: “Tekom let svojega študija v tujini in proučevanja podobnih pravnih sistemov sem zasledil stotine ukrepov, ki so jih sprejele države, da bi svojo pravno državo spravile v red. V Sloveniji tega ni.” Celo novejši primeri obstajajo, vendar mi čas tega ne dopušča. Hkrati pa je treba opozoriti na stanje, na izjave, ki jih dajeta tako gospod Fišer, kot gospod Masleša. Te izjave govorijo o tem, da je stanje v pravosodju dobro. In da kakšnih večjih problemov ni, da se statistike izboljšujejo in tako dalje. Torej ugotovimo lahko, da imamo na eni strani večinski del politike, na drugi strani tudi stroke, ki je zelo jasna, da stanje v pravosodju ni v redu. Na nasprotni strani pa dva vrhovna predstavnika pravosodne veje oblasti, ki trdita, da je pravzaprav vse v redu. Še več, onadva rečeta kot dr. Fišer tudi, če je napaka bila storjena, v primeru gospoda Furlana, sankcije niso predvidene. Se pravi, da gre izjemno velik razkorak med tem, kar govorijo ti gospodje in tistim, kar je dejansko stanje.Naj vas opozorim v nadaljevanju na Evropsko komisijo, ki je 27. 3. 2013 dala priporočila Sloveniji oziroma ocenila stanje v pravosodju v državah Evropske unije. Poročilo je do Slovenije izjemno kritično. Pravzaprav v najkritičnejše države uvršča nekatere države, med njimi tudi Slovenijo. To poročilo ugotavlja zelo pomembne stvari. Predlagam, da si ga preberete. V Sloveniji med drugim poudarjajo, da damo za pravosodni sistem 86,9 evrov na prebivalca, med tem ko je povprečje države Evrope – 41 evrov. Pravijo, da ima Slovenija 71,2 sodnika na 100 tisoč prebivalcev, povprečje Evropske unije pa je 45. Po drugi strani imamo izjave gospoda Masleše, ki trdi, da je velik problem, ker delajo preveč, ker jim zmanjkuje časa, itn. Zadeva ni kompatibilna niti s tem kar ugotavlja Evropa.Slovenija ima glede na vse osebe na sodiščih, zaposlenih 209 oseb, povprečje Evrope je 103 osebe. To je neverjeten podatek. Število sodnikov pa je seveda daleč največje. Naj vas opozorim tudi na datum 28. 5. 2013, ko se je Evropska komisija odzvala na naše ukrepe, in ker je prvič zelo jasno zapisala tudi to, da priporoča Sloveniji, da mora urediti pravosodje. Torej imamo v sklopu tistega, kar je Evropa pozvala vlado gospe Bratušek, prvič tudi ukrep, da moramo urediti stanje na področju pravosodja. Dalje so posebej rekli, da morajo bankirji odgovarjati za slabe kredite. Naj vas spomnim, da sem približno tak čas lansko leto v vlogi ministra za notranje zadeve gospodu Fišerju poslal seznam, zaupno poročilo s seznamom slabih kreditov v ljubljanskih in drugih bankah in do danes se ni zgodilo nič. Do danes na tem področju nimamo nič. Celo najnovejše informacije govorijo, tako je bilo razumeti gospoda Fišerja na odboru, da je dodelil za reševanje tega primera pol enega tožilca. Če je temu tako, potem je stanje alarmantno. Verjetno bi jih moral zadolžiti 20, glede na tisti spisek tožilcev.Velikokrat govorimo o tem, da je sodna veja oblasti neodvisna. To je seveda res, vendar je neodvisna tudi zakonodajna veja oblasti in neodvisna je tudi izvršna veja oblasti. Te se med seboj na nek način tudi kontrolirajo, toda če upoštevamo pristojnosti vseh vej oblasti, tako kot to predvideva ustava, potem je treba zelo jasno ugotoviti, da ni nobenega razloga, da se zakonodajna veja oblasti, torej mi posvetujemo s sodno vejo oblasti, kako bo sodstvo delovalo, po kakšnih zakonih, v kakšnih rokih in kako. Ne pa, seveda ne moremo posegati na njihove odločitve. Ustavna in zakonska možnost posega poslancev v sodno vejo oblasti definitivno torej obstaja in zato ni nobenih razlogov, da se kot poslanci tega ne bi morali poslužiti. Vprašanje trajnega mandata. Trajni mandat je sicer evropska norma. Slovenija je posebnost tudi s tega vidika, da sodnike volimo v parlamentu. Mi imamo vrsto drugih možnosti, da uredimo trajni mandat, seveda po spremembi ustave, recimo tako kot imajo nekatere druge države, poizkusne mandate in slične ukrepe prej, preden nekdo pride do trajnega mandata.Torej, če ta del sklenem, bom rekel tako, neodvisnost parlamenta pri sprejemanju zakonov je jasna. Nihče ne more na nas vplivati. Neodvisnost vlade pri sprejemanju in predlaganju zakonov je absolutna. Nihče ne more na njo vplivati. In neodvisnost sodstva z vidika tega, kako bodo odločili v sodnih postopkih, je popolnoma njihova avtonomna pravica in v njo ne moremo posegati, lahko pa jo komentiramo, tako da ne bo kakšne nejasnosti. Toda sodstvo si je pod to neodvisnost spravilo še nekatere druge zadeve, ki jih Evropa ne pozna.Gospe in gospodje, ne delo sodnikov ni stvar neodvisnosti, napad v sodstvu niso stvar neodvisnosti. Neučinkovitost, neodgovornost niso stvar neodvisnosti. Sprege med sodniki, stečajnimi upravitelji, zadnje čase tudi novinarji niso stvar neodvisnosti sodstva. Sojenje v nerazumno dolgih rokih ni stvar neodvisnosti sodstva, politična motiviranost ni stvar neodvisnosti sodstva. Zastaranja, založeni spisi, izgubljeni spisi, prepoznost smiselne sodbe: niso stvar neodvisnosti sodstva. Ščitenje lastnih privilegijev, tako so ocenili Nemci, ni stvar neodvisnosti pravosodja. Sodni procesi funkcij diskreditacij posameznikov prav tako ne.V nadaljevanju želim in to se mi zdi posebej pomembno, ker vidim da ni kakšnega posebnega interesa, da bi kdo te številke sporočil slovenskim ljudem, upokojencem, tistim, ki živijo za petsto evrov. To bi bilo potrebno vedeti in plačujejo sodno vejo oblasti z vidika Evrope na te številke vas še želim opozoriti.
Poglejte, jaz sem povzel te številke, ki jih bom v nadaljevanju povedal, po raziskovalni nalogi Državnega zbora z dnem 30. 11. 2009, dodatno pa sem jih seveda primerjal in povzemam jih po dokumentu The European Commission for the Efficiency of Justice, iz leta 2006, ni pa žal novejših podstavkov. Domnevam, da je kaj malega drugače, lahko je tudi slabše.Analiziral bom odgovornost sodnikov s treh vidikov, disciplinska odgovornost, kazenska odgovornost in materialna odgovornost. Seveda ne govorim o kazenski odgovornosti z vidika tega, če nekdo naredi klasično kaznivo dejanje, se tako kot je celjski primer gospoda Škoberneta, tam je to čisto neka druga stvar. Govorim torej o disciplinski postopkih, kazenskih postopkih in materialni odgovornosti sodnikov z vidika njihovega dela, torej samo vezano na njihovo delo.Potrebno je povedati, da je disciplinska odgovornost sodnikov v Sloveniji sicer urejena, vendar se izvaja znotraj sodne veje oblasti. Tako je tudi drugo in tukaj seveda ni kakšnih posebnosti, žal. Kar se tiče kazenske odgovornosti sodnikov, sodniki imajo imuniteto. Sodniki za svoje odločitve, odnosno za kakšne napačne odločitve, prepozne odločitve, nepravo uporabo prava in tako naprej, ne odgovarjajo. Posebej poudarjam, ne odgovarjajo! 26. člen Ustave sicer govori, da ima posameznik pravico do tega, da ima povrnjeno škodo vendar to škodo plačajo vsi državljani. Vsi državljani, tudi če se je sodnik zmotil.Gospe in gospodje, v Evropi ni tako. V Avstriji so sodniki z vidika disciplinske odgovornosti odgovorni podobno kot pri nas, vendar pri njih obstaja še denarna kazen, obstaja celo znižanje pokojnine. Civilna odgovornost, zakon ureja to civilno odgovornost, pazite za napačno uporabo prava, nepravočasnega ali krivičnega delovanja kot pravijo v njihovi zakonodaji in posameznik dobi odškodnino od države vendar jo država izterja od takšnega sodnika. V Italiji je sistem podoben, tudi tam poznajo materialno in kazensko odgovornost sodnikov, vezano na njihove odločitve in seveda tam prav tako dobijo s strani države odškodnino vendar jo težava izterja od sodnikov. Potrebno je poudariti še, ker mi časa zmanjkuje, da je v Nemčiji podobna situacija, tam jim celo znižajo pokojnino. Govorim pa recimo o sojenju v nerazumnih rokih, govorim o založenih spisih in tako dalje in tako dalje. V takšnih primerih je tam odgovornost urejena tako, pri nas teh odgovornosti nimamo urejene na ta način.Vendar je potrebno opozoriti na hitro še na nekatere stvari. V Avstriji so tudi izrečene sankcije zoper sodnikov, v Avstriji šestindvajset, v Italiji enainpetdeset, v Nemčiji petindvajset, v Sloveniji ena. Tožilci podobno razmerje.Disciplinski postopki in izrečene sankcije v Avstriji 22, v Italiji 68, v Nemčiji 55, v Sloveniji ena. Med tožilci so razmerja podobna. Izrečene sankcije za sodnike smo rekli. V nadaljevanju pa samo še število spisov. Vsi pri nas jamrajo, kako je problem število. V Avstriji imamo 22 sodnikov na 100.000, v Italiji 11, v Nemčiji 24 in v Sloveniji 50. Število tožilcev je podobno. Naj zaključim samo še z enim samim podatkom, da avstrijski tožilec letno spiše 353 obtožnih predlogov, italijanski 257, nemški 234 in slovenski 71. Število je pa največje v Sloveniji. Več v nadaljevanju, ko bom imel besedo z vidika predlagatelja.