Dr. Vinko Gorenak: Spomenik totalitarizmu in rabljem imamo, nimamo pa spomenika žrtvam
sreda, 1. 7. 2015Na Kongresnem trgu naj bi prihodnje leto, v precej zakotnem delu, postavili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije. Je to tudi spomenik po vojni izvensodno pobitim ljudem? se v prispevku na svoji spletni strani sprašuje poslanec SDS dr. Vinko Gorenak. Danes smo na Komisiji za peticije, ter za človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodi poslanka Eva Irgl, govorili o tem ali bo Državni zbor podprl Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmih. Ta obsoja tako nacizem, fašizem, kot tudi komunizem. Omenjeno resolucijo je leta 2009 sprejel Evropski parlament z glasovi vseh poslancev iz Slovenije. Toda v tem prispevku ne bom govoril o vsebini te resolucije. Ker resolucija govori tudi o simbolih totalitarizmov, bom govoril o tem, da imamo Slovenci enega največjih spomenikov totalitarizmu in rabljem, nimamo pa spomenika žrtvam. Pa pojdimo po vrsti, najprej z mednarodno primerjavo.
Ko sem leta 1994 prvič obiskal glavno mesto Madžarske Budimpešto, so bili tam, zlasti v okolici njihovega parlamenta, še vsi spomeniki Marxu, Engelsu, Leninu, kot tudi Stalinu, pa seveda njihovim komunističnim voditeljem. Leta 2011, ko sem glavno mesto Madžarske obiskal drugič, je bilo tam vse drugače. Omenjenih spomenikov ni bilo nikjer več, na teh mestih pa so stali spomeniki njihovim pesnikom, pisateljem in seveda tistim, ki so leta 1956 organizirali upor proti Sovjetski zvezi. V bližnjem turističnem uradu sem povprašal, kaj so naredili s temi spomeniki. Prijazno so mi povedali, da so vsi spomeniki preteklosti kakih 20 kilometrov iz Budimpešte v posebnem parku, kjer si jih lahko ogledam za 15 evrov vstopnine. Kaj pa v Ljubljani?
V Ljubljani imamo še danes na Trgu republike, nekdanjem Trgu revolucije, 19 ton težak Spomenik revolucije, postavljen leta 1975. Revolucijo pa smo v nekdanjem sistemu poimenovali kot prevzem oblasti leta 1945. In kaj se je zgodilo takrat? Komunistična partija je prepovedala ostale politične stranke in se razglasila za edino in trajno vladajočo politično stranko. Hkrati je ukazala množične povojne izvensodne poboje. V kakih 600 moriščih se je znašlo na deset tisoče nedolžnih ljudi. Spomenik revolucije lahko zato poimenujemo tudi spomenik totalitarizmu ali spomenik rabljem. Imamo ga še danes. Nimamo pa spomenika žrtvam.
Ko sem leta 1994 prvič obiskal glavno mesto Madžarske Budimpešto, so bili tam, zlasti v okolici njihovega parlamenta, še vsi spomeniki Marxu, Engelsu, Leninu, kot tudi Stalinu, pa seveda njihovim komunističnim voditeljem. Leta 2011, ko sem glavno mesto Madžarske obiskal drugič, je bilo tam vse drugače. Omenjenih spomenikov ni bilo nikjer več, na teh mestih pa so stali spomeniki njihovim pesnikom, pisateljem in seveda tistim, ki so leta 1956 organizirali upor proti Sovjetski zvezi. V bližnjem turističnem uradu sem povprašal, kaj so naredili s temi spomeniki. Prijazno so mi povedali, da so vsi spomeniki preteklosti kakih 20 kilometrov iz Budimpešte v posebnem parku, kjer si jih lahko ogledam za 15 evrov vstopnine. Kaj pa v Ljubljani?
V Ljubljani imamo še danes na Trgu republike, nekdanjem Trgu revolucije, 19 ton težak Spomenik revolucije, postavljen leta 1975. Revolucijo pa smo v nekdanjem sistemu poimenovali kot prevzem oblasti leta 1945. In kaj se je zgodilo takrat? Komunistična partija je prepovedala ostale politične stranke in se razglasila za edino in trajno vladajočo politično stranko. Hkrati je ukazala množične povojne izvensodne poboje. V kakih 600 moriščih se je znašlo na deset tisoče nedolžnih ljudi. Spomenik revolucije lahko zato poimenujemo tudi spomenik totalitarizmu ali spomenik rabljem. Imamo ga še danes. Nimamo pa spomenika žrtvam.
Spomenik revoluciji
Spomenik totalitarizmu in rabljem sredi Ljubljane.
Na Kongresnem trgu naj bi prihodnje leto, v precej zakotnem delu, postavili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije. Je to tudi spomenik po vojni izvensodno pobitim ljudem? Lahko da imajo oblastniki tak namen, toda pri tem se postavlja temeljno vprašanje. Že tisočletja ljudje svoje pokojnike pokopljemo, nato pa jim postavimo spomenik. Pri nas smo posebneži, spomenik postavljamo še preden smo pokojnike pokopali.
Ostaja pa slovenska realnost. V glavnem mestu Ljubljani imamo spomenik totalitarizmu in rabljem nimamo pa spomenika žrtvam.
“