Dr. Vinko Gorenak: So višji sodniki rešili "vojaka levice" Jankovića?

Pred nekaj dnevi sem na tej spletni strani objavil prispevek z naslovom “V zadevi Jankovičeva “farmacevtka” bo zmagovalka tožilka Žgajnarjeva in ne sodnica Kocjančičeva”. Za razumevanje današnjega  prispevka skoraj morate prebrati tistega prejšnjega, ki ga najdete TUKAJ.

V omenjenem prispevku sem opozoril na to, da imamo v Državnem zboru v postopku tako imenovano avtentično razlago 153. in 154. člena Zakona o kazenskem postopku. Skrajšano povedano, Državni zbor bo v oktobru 2017 (s podporo Vlade RS) omenjena zakonska člena tolmačil tako, da tožilka Žgajnarjeva ni zamudila roka za sodno preiskavo. Takšno tolmačenje Državnega zbora bi bilo obvezno tudi za odločanje višjih sodnikov. No, na tej točki sem bil deležen kritik, tudi z desne strani, da zagovarjam nesposobno tožilko Žgajnarjevo. Zavračam take očitke. Nobenega razloga nimam, da bi zagovarjal tožilko Žgajnarjevo. Gre za veliko več. Gre za vprašanje, ali bo sodna veja oblasti tako zlonamerno tolmačila zakon, da bo Janković na koncu res oproščen, ali si tega ne bodo upali.

Naj pa vas pred tem spomnim še naslednje: “Se kdaj bojite, da bi se vam lahko nekega dne zgodilo, da vas obsodijo in pošljejo v zapor,” je junija leta 2014 svojega gosta Zorana Jankovića vprašal hrvaški voditelj TV oddaje Aleksandar Stanković. “Pa niti slučajno, jaz sem bil vsa ta leta, da tako rečem, na tem področju izvršne oblasti največji nasprotnik politike Janeza Janše,” je odgovoril ljubljanski župan. In te besede danes meso postajajo – bi lahko rekli.

Po mojih neuradnih informacijah so višji sodniki v tej zadevi že odločili. Njihova odločitev naj bi bila ta, da se dokazi zbrani s prikritimi preiskovalnimi ukrepi (prisluškovanje) Jankoviću izločijo. To pa pomeni, da bo vsaj v zadevi “farmacevtka” oproščen.

Kaj naj si o tem mislim?

Preden povem svoje mnenje, naj navedem stališče visokega uslužbenca tožilstva, katerega ime moram zaradi zaščite njegove integritete zamolčati. Takole mi je povedal:  “Seveda gre za katastrofalno izkrivljanje prava v korist Jankovića. Če bi to vzdržalo, je potrebno vse preiskovalne sodnike zadnjih 70 let, ki so odločali drugače, dati v kazenski postopek, ker niso ustavljali kazenskih postopkov, pa bi jih morali – zakonodajalec (Državni zbor) je s tako odločitvijo višjih sodnikov popolnoma izigran”.

Jasno je, da v vseh podobnih primerih do sedaj ni bilo tako! Zakaj, vedo le višji sodniki, ki so o tem odločali. Če je informacija točna, potem je vse jasno, vsaj zame. Višji sodniki so pohiteli in sprejeli skrajno nenavadno odločitev. V stilu Branka Masleše so “tepihovali” pravo. Njihova odločitev ni v skladu z dosedanjo sodno prakso. Kaže pa, da so pohiteli in namerno prehiteli poslance Državnega zbora in Vlado RS, ki nameravata na oktobrski seji Državnega zbora 153. in 154. člen Zakona o kazenskem postopku tolmačiti tako, da je dvoletni rok za vložitev zahteve za sodno preiskavo instrukcijske (okvirne) in ne absolutne narave. To bi namreč pomenilo, da se v postopku zoper Jankovića lahko uporabijo izsledki prisluškovanja, kar bo od oktobra 2017 za sodišča obvezno. Če informacija drži, potem so višji sodniki prisluhnili trditvam Jankovića 2014 in ne dosedanji sodni praksi. Tudi eventualna zahteva tožilke Žgajnarjeve za varstvo zakonitosti na Vrhovno sodišče RS ne bo pomagala, saj bo v primeru pozitivne odločitve vrhovnih sodnikov za Žgajnarjevo, ta odločitev veljala za naprej in ne za primer Jankovića.

In kaj bo to pomenilo za sojenja v zadevi “banksterjev”? Pa ne le v njih, ampak v veliki večini zahtevnejših primerov? Kaj bo z zadevami, ki so že razsojene, pa so se uporabili za dokaze več kot dve leti stari dokazi pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi? Počakajmo na odločitev višjih sodnikov, ki bo odgovorilo tudi na ta vprašanja. Ali pa bomo zopet poslušali zgodbice o neodvisnosti in samostojnosti sodnikov, ki pa dejansko lahko zaačitijo vsakogar po svoji izbiri in obsodijo prav tako vsakogar po svoji izbiri.

Če bodo višji sodniki prikimali sodnici Kocijančičevi, DZ pa bo sprejel avtentično razlago zakona, bomo v situaciji, ko je desetletja veljalo eno, kratek trenutek ( za potrebe Jankovića) drugo in z avtentično razlago zopet tisto prvo.

Če vse to drži in bo postalo tudi uradno, je na potezi Drago Šketa, generalni državni tožilec. Dobesedno kričati mora začeti in svoj prst usmeriti v pravosodje in zlorabe v njem. Če bo to zmogel, bo zagotovo deležen kritik kvazi neodvisnega sodstva in odobravanja ljudi.