Dr. Vinko Gorenak: "Slovenija ima na čelu tožilske organizacije koruptivno osebo."
petek, 19. 6. 2015Novela zakona o državnem tožilstvi je mišljena kot pomoč koaliciji, da na čelu tožilske organizacije ne bi več podpirali osebo, ki ravna nezakonito, ki ne spoštuje zakonov in nenazadnje, ki ravna koruptivno. Poslanke in poslanci so na današnji redni seji obravnavali predlog novele zakona o državnem tožilstvu, ki ga je v parlamentarni postopek predlagala poslanska skupina SDS. Na seji je predlog podrobneje predstavil poslanec SDS dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Pred nami je torej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu. Naj vas na kratko spomnim, da ta zakon ni kakšna posebna zadeva in da ni kakšna težka materija. Namreč zakon v osnovi in v principu vrača stanje imenovanja generalnega državnega tožilca in tožilcev na stanje, kakršno smo poznali do leta 2011. Slovenija ima, tudi Vlada je to prepoznala, nenavadno ureditev na tem področju. Mi vemo, da je tožilstvo tisto, ki ga je že Ustavno sodišče uvrstilo bolj v izvršno vejo oblasti, kot v sodno vejo oblasti in imamo na čelu, torej imamo danes organiziranost tako, da generalnega državnega tožilca lahko imenuje Državni zbor samo in izključno na predlog državno-tožilskega sveta ali pa ga razreši po enakem postopku. V primeru tiste res ustavno neodvisne sodne veje oblasti, to je upravnega sodišča, pa je situacija drugačna. Tam lahko minister za pravosodje pod določenimi zakonskimi pogoji razrešuje preko parlamenta, doseže razrešitev predsednika Vrhovnega sodišča. Stanje je torej dosti nenormalno, vendar treba je reči tudi naslednje. Tako stanje je od leta 2011. Avtor zakonodaje seveda takratni minister za pravosodje, Aleš Zalar.
Zakaj smo vložili ta predlog zakona? Verjetno ni treba posebej razlagati, da so razlogi zelo jasni. Slovenija ima na vrhu tožilske organizacije osebo, ki tega položaja nikoli ne bi smela zasesti. Nikoli. Glede na določila zakona, namreč zakon pri imenovanju tožilcev jasno vzpostavlja sistem, po katerem se sklicuje na Zakon o sodiščih iz leta 1994.Ta zakon pa je rekel, da v sodniško funkcijo, v tem zakonu je analogija potegnjena potem v tožilskem zakonu, ne more biti izvoljen tisti, ki je pred 8. aprilom 1990 kot sodnik, kot tožilec sodeloval v sodnih postopkih v katerih je bilo s pravnomočno sodbo kasneje po letu 1990 ugotovljeno, da so bile kršene človekove pravice. Temu pogoju gospod Fišer ni nikoli zadostil, saj je kot sodnik sodeloval v takih postopkih. Vendar zakoni so eno, realnost je drugo. Če politična volja v tem Državnem zboru je, lahko imenujemo tudi Svetega Petra. Tako pač je. To se je zgodilo tudi leta 2011, ko je ta Državni zbor ob neki drugi večini ob nekem drugem političnem ustroju, krvna slika je pa ista, torej leva, imenoval gospoda Fišerja na ta položaj. Ta gospod je v tem času, kar smo opozarjali kršil zakon. Kršil zakon in to je dokončno in pravnomočno ugotovilo tudi upravno sodišče. Pritožbe ni več, ne v Sloveniji, ne v tujini, ta zgodba ostane, to dejstvo, da je kršil zakon ostane skupaj z gospodom Alešem Zalarjem. Nadalje so kršitve gospoda Fišerja ugotovile tudi druge inštitucije, med njimi Ministrstvo za pravosodje, kar 16 kršitev so naštele tudi inšpekcijske službe. Kočno se je oglasila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je obelodanila tisto poročilo, ki ga je spisal tukaj prisotni državni sekretar danes ko je bil še v vlogi preiskovalca na Komisiji za preprečevanje korupcije. To poročilo je zelo jasno povedalo, da je gospod Fišer imenujemo kakorkoli ravnal koruptivno. Kasneje je prišlo do pritožbe na vrhovno sodišče in v tem trenutku, v tej fazi pač Komisija za preprečevanje korupcije še ne more in ne sme objaviti tega poročila dokončno objaviti, pričakovati seveda pa je isto ravnanje kot je bilo ravnanje v primeru gospoda Zalarja, ker pač v isti zadevi sodišče ne more odločiti drugače, vsaj v tem primeru ne, ker gre za isto materialno zadevo. Ta naš zakon jemljite v koaliciji kot pomoč vam, da ne boste imeli na čelu tožilskega organizacije osebo, ki ravna nezakonito, ki ne spoštuje zakonov in nenazadnje, ki ravna koruptivno, zato vzemite ta zakon kot zakon, ki vam želi iti nasproti, zakon s katerim vam želimo pomagati. Kakšna bo ta pomoč, bomo pa videli. Hvala lepa.
DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Pred nami je torej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu. Naj vas na kratko spomnim, da ta zakon ni kakšna posebna zadeva in da ni kakšna težka materija. Namreč zakon v osnovi in v principu vrača stanje imenovanja generalnega državnega tožilca in tožilcev na stanje, kakršno smo poznali do leta 2011. Slovenija ima, tudi Vlada je to prepoznala, nenavadno ureditev na tem področju. Mi vemo, da je tožilstvo tisto, ki ga je že Ustavno sodišče uvrstilo bolj v izvršno vejo oblasti, kot v sodno vejo oblasti in imamo na čelu, torej imamo danes organiziranost tako, da generalnega državnega tožilca lahko imenuje Državni zbor samo in izključno na predlog državno-tožilskega sveta ali pa ga razreši po enakem postopku. V primeru tiste res ustavno neodvisne sodne veje oblasti, to je upravnega sodišča, pa je situacija drugačna. Tam lahko minister za pravosodje pod določenimi zakonskimi pogoji razrešuje preko parlamenta, doseže razrešitev predsednika Vrhovnega sodišča. Stanje je torej dosti nenormalno, vendar treba je reči tudi naslednje. Tako stanje je od leta 2011. Avtor zakonodaje seveda takratni minister za pravosodje, Aleš Zalar.
Zakaj smo vložili ta predlog zakona? Verjetno ni treba posebej razlagati, da so razlogi zelo jasni. Slovenija ima na vrhu tožilske organizacije osebo, ki tega položaja nikoli ne bi smela zasesti. Nikoli. Glede na določila zakona, namreč zakon pri imenovanju tožilcev jasno vzpostavlja sistem, po katerem se sklicuje na Zakon o sodiščih iz leta 1994.Ta zakon pa je rekel, da v sodniško funkcijo, v tem zakonu je analogija potegnjena potem v tožilskem zakonu, ne more biti izvoljen tisti, ki je pred 8. aprilom 1990 kot sodnik, kot tožilec sodeloval v sodnih postopkih v katerih je bilo s pravnomočno sodbo kasneje po letu 1990 ugotovljeno, da so bile kršene človekove pravice. Temu pogoju gospod Fišer ni nikoli zadostil, saj je kot sodnik sodeloval v takih postopkih. Vendar zakoni so eno, realnost je drugo. Če politična volja v tem Državnem zboru je, lahko imenujemo tudi Svetega Petra. Tako pač je. To se je zgodilo tudi leta 2011, ko je ta Državni zbor ob neki drugi večini ob nekem drugem političnem ustroju, krvna slika je pa ista, torej leva, imenoval gospoda Fišerja na ta položaj. Ta gospod je v tem času, kar smo opozarjali kršil zakon. Kršil zakon in to je dokončno in pravnomočno ugotovilo tudi upravno sodišče. Pritožbe ni več, ne v Sloveniji, ne v tujini, ta zgodba ostane, to dejstvo, da je kršil zakon ostane skupaj z gospodom Alešem Zalarjem. Nadalje so kršitve gospoda Fišerja ugotovile tudi druge inštitucije, med njimi Ministrstvo za pravosodje, kar 16 kršitev so naštele tudi inšpekcijske službe. Kočno se je oglasila tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je obelodanila tisto poročilo, ki ga je spisal tukaj prisotni državni sekretar danes ko je bil še v vlogi preiskovalca na Komisiji za preprečevanje korupcije. To poročilo je zelo jasno povedalo, da je gospod Fišer imenujemo kakorkoli ravnal koruptivno. Kasneje je prišlo do pritožbe na vrhovno sodišče in v tem trenutku, v tej fazi pač Komisija za preprečevanje korupcije še ne more in ne sme objaviti tega poročila dokončno objaviti, pričakovati seveda pa je isto ravnanje kot je bilo ravnanje v primeru gospoda Zalarja, ker pač v isti zadevi sodišče ne more odločiti drugače, vsaj v tem primeru ne, ker gre za isto materialno zadevo. Ta naš zakon jemljite v koaliciji kot pomoč vam, da ne boste imeli na čelu tožilskega organizacije osebo, ki ravna nezakonito, ki ne spoštuje zakonov in nenazadnje, ki ravna koruptivno, zato vzemite ta zakon kot zakon, ki vam želi iti nasproti, zakon s katerim vam želimo pomagati. Kakšna bo ta pomoč, bomo pa videli. Hvala lepa.