Dr. Vinko Gorenak: »Posamezni sodni spisi se na Vrhovnem sodišču nezakonito dodeljujejo mimo ustave, zakona in sodnega reda.«

»Spis v zadevi Patria je po naročilu na nezakonit način na Vrhovno sodišče prispel 20.6. ob 15.30 uri. Spremni dopis, ki to dokazuje, je izginil,« poudarja poslanec dr. Gorenak. Poslanke in poslanci so na 6. redni seji Državnega zbora obravnavali predlog priporočila v zvezi s postopki za odpravljanje suma nezakonitosti pri delu Okrajnega sodišča v Ljubljani, Okrožnega sodišča v Ljubljani, Višjega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije pri poslovanju s sodnimi spisi in s tem povezanim spoštovanjem 22. in 23. člena Ustave Republike Slovenije. Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 21 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Dopolnilno obrazložitev predloga priporočila je podal dr. Vinko Gorenak.V nadaljevanju objavljamo magnetogram nastopa (ni avtoriziran).»Začel bom takole: pa se premika. Od leta 2008 pravzaprav v SDS opozarjamo na take ali drugačne nepravilnosti, vsaj v tem procesu sodelujem sam, prej pa so to počeli drugi strankarski kolegi. In v zadnjem času oziroma v zadnjih letih seveda o pravosodju vsaj govorimo. Leta 2008 recimo ni bilo dovoljeno govoriti o teh zadevah, ali pa vsaj tako so nekateri menili. Seveda tudi znotraj pravosodja je situacija taka, da tudi tam opozarjajo na nepravilnosti. Kot vidite se zadnje čase oglašajo tudi mnogi sodniki.Današnja tema oziroma današnja točka dnevnega reda seveda temelji na sumu hudih kršitev zakona o sodiščih, potem sodnega reda in seveda Ustave Republike Slovenije. Ustava je tisti akt, ki je pravzaprav na nek način temelj vsake hiše ali okostje vsake hiše. Jaz rad dam kakšno primerjavo in bom rekel tako, Ustava je za delovanje države nekaj takega, kot je seveda temelj hiše pa nosilni zidovi in streha. Vse ostalo seveda sledi. Ustava je seveda tista, ki je tudi najvišji akt, katerega bi naj sodišča spoštovala. Tako v 22. členu Ustava določa enako varstvo pravic vseh državljanov, v 23. členu pa določa pravico do tako imenovanega sodnega varstva. Ta dva člena sta seveda v prvi vrsti namenjena sodstvu in sodnikom. Ta dva člena v prvi vrsti morajo spoštovati in se po njih ravnati sodniki, šele tako posledično lahko državljani pričakujemo uresničevanje teh dveh ustavnih načel.Seveda pa sta ti dve ustavni načeli implementirani v 14. členu zakona o sodiščih. Tam je seveda govora o tako imenovanem zakonitem sodniku. Bistvo problema oziroma bistvo vsega na tem področju je tako imenovani zakoniti sodnik oziroma naravni sodnik, kar pomeni, da je vsak državljan Republike Slovenije tisti, ki mu je z Ustavo in zakonom, torej 24. členom Zakona o sodiščih zagotovljeno, da bo njegov primer reševal tako imenovani naravni sodnik, naključni sodnik, zakoniti sodnik, če želite, in ne sodnik, ki bi to želel in ne sodnik, ki ga bo nekdo določil iz nekih interesov. Zato je seveda v 106. členu sodnega reda zelo natančno določeno, kako je potrebno sestaviti letni razpored dela sodnikov. To seveda pomeni, da mora biti ta razpored leto dni znan vnaprej. Hkrati pa to pomeni, da morajo sodišča, kar je tudi določeno v 160. členu sodnega reda, vse prispele spise dodeljevati sodnikom, ki si vnaprej določeni. To pomeni, sodnik si ne more izbrati, jaz bi pa sodil temu ali temu, niti ne more reči, jaz pa temu ne bom sodil, ampak mora dati predlog za izločitev, kar zakon seveda posebej predvideva.Vse to seveda pripelje do tega, kar bom zdaj pojasnil na praktičnem primeru, da imamo na sodiščih, jaz bom vzel za primer Vrhovno sodišče, ker prav tukaj menimo, da gre za nezakonitosti, spisek zadev, ki jih morajo odgovorne osebe zložiti po abecednem vrstnem redu. Na drugi strani pa imamo letni razpored dela. In to pomeni, da mora biti vsak spis dodeljen po abecednem vrstnem redu sodniku, ki je na vrsti. Se pravi ta spis temu sodnik, ta spis temu sodniku, ta temu, ta temu. Nič ne more biti drugače, ker samo tako je možno seveda spoštovati sodni red in Zakon o sodiščih in Ustavo Republike Slovenije.Toda, na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije ta sistem deluje med 8. in 15. uro. Ob 15. uri nastopi v veljavo vzporedni sistem. Gospe in gospodje, vzporedni sistem. Kar pomeni, da administrativno osebje po naročilu vodstva sodišča, administrativno osebje, točno določena vpisničarka, verjamem, da nas zdaj tam gledajo, vsaj tako so napovedali, da nas bodo gledali, točno določena vpisničarka, ki so jo pripeljali na Vrhovno sodišče iz najnižjega sodišča, ker je pač zaupanja vredna baje, pokliče navzdol na Višje sodišče ali okrajno, ali okrožno sodišče in naroči: Spis ta in ta mi pošljite po 15. uri in administrativno osebje to seveda izvede. Katere spise seveda določa vodstvo, določajo na Vrhovnem sodišču. In kaj se potem zgodi? Med 15. in 16. uro pridejo tisti spisi, ki jih določijo na Vrhovnem sodišču. Posledica je kaj? Ker že imajo spisek sodnikov določen z vrstnim redom letnim razporedom in ker že imajo po abecednem vrstnem redu zložene spise tistega dne, ki so prišli na Vrhovno sodišče in ker naročijo, ker naročijo: spis ta in ta mi pošljite ob tej in tej uri, se pravi 15.30, je seveda jasno, kam bo ta spis šel po abecednem vrstnem redu in je jasno, kateri sodnik ga bo v roke dobil.Gospe in gospodje, jaz bi lahko interni nadzor, torej nadzor Ministrstva za pravosodje, ki ga menda ne morejo niti narediti, ampak če bi zakon spremenili, bi ga pa lahko, bi seveda lahko pokazal številne take primere. Jaz imam podatke o številnih tovrstnih primerih. Vendar, v naši zahtevi uporabljamo samo tiste podatke, ki smo jih dobili s strani odvetnika v zadevi Patria, da smo si na jasnem. Vi se dobro spomnite, kako je zadeva Patria med 18. in 20. 6., kako se je ugibalo, ali je že prispelo na Vrhovno sodišče. To si lahko kar časopise odprete, pa boste videli, kako je bilo v tistem času, med 18. in 20. 6. leta 2014. No, in seveda ta spis je po naročilu na ilegalen način, na nezakonit način dopotoval na Vrhovno sodišče ob 15.30 uri. Spremni dopis je izginil, ga ni več. Spisa ni več, spremnega dopisa iz katerega je razvidno, da je prišlo na Vrhovno sodišče ni več, je izginil. Ne boste verjeli. In torej, ob 15.30 uri, 20. 6. so natanko vedeli, da zadevo dobi sodnica Tratnikova, natanko so vedeli, ker so imeli vrstni red sodnikov in ker so imeli 5 spisov, ki jih bom kasneje iz klopi tudi citiral po abecednem vrstnem redu, ker zdaj nimam časa. In so torej točno vedeli, da to dobi gospa Tratnikova, ki se je seveda takoj želela izločiti, ker je bila na dopustu menda. To bi pa morali tako ali tako že prej vedeti in jo izločiti, pa je niso. In potem je gospod Masleša dvakrat zavrnil njeno izločitev, in ne boste verjeli, glejte 24. 6. pa si je premislil in rekel: predodelil bom zadevo gospe Žalikovi, kar seveda sploh niso knjižili, in seveda je spet predodelil na način, da je vedel, da dobi to gospa Žalikova.Zdaj, glejte, mi smo v poslanski skupini predlagali, kaj lahko predlagamo pravzaprav na tem področju Državnemu zboru, to, da pravosodno ministrstvo gre tja in naredi nadzor. Kasneje je Zakonodajno-pravna služba opozorila, da to ni mogoče, gospa Lippai, namestnica ali podpredsednica Vrhovnega sodišča, kakor sem zasledil v časopisu, je rekla, da naj minister kar časopise bere, tu ne bo nič nadziral pri nas. Tu pri nas ne bo nič nadziral, časopise naj bere, mu bomo že sporočili kar je treba. No, malo vas ponižujejo, vi pa ščitite, ampak v redu, če vam je tak način dela všeč, da vas ponižujejo, vi pa niste pripravljeni narediti nič na tem področju, pa tudi prav. Potem smo predlagali sklep, po katerem naj pravosodno ministrstvo zahteva poročilo na tem področju s strani Vrhovnega sodišča. Vmes bi človek pričakoval, da bodo prinesli po nujnem postopku spremembo zakona, da jim omogoči neposredno izvajanje tovrstnega nadzora, ker ga tako ali tako imajo na nižjih sodiščih s strani pravosodnega ministrstva. Vendar, koalicija je rekla ne. Glejte, gospe in gospodje iz koalicije, saj vi lahko izglasujete kar želite, vi lahko izglasujete, da je danes 30 stopinj v Ljubljani. Ja, tak sklep, bo štempelj, glava Državnega zbora, vse bo, ampak narava ni takšna, ni tako. In namesto, da bi izglasovali vsaj sklep, v katerem bi rekli, pravosodno ministrstvo naj zahteva poročilo, ne tudi to ne. To pomeni, da je koalicija pripravljena še naprej ščititi, bom rekel, in čisto nič drugega, nezakonito delovanje.Zdaj pa še nekaj. Če boste rekli, O.K., to si nekaj izmišljuje ta Gorenak, ker ima tako vedno kaj proti sodiščem, recimo da boste tako rekli. Vas pa sprašujem, v spisu je zelo jasen dokument, 9. 4. 2013 je zadevo KPK Janković – Janša na Vrhovnem sodišču dobil sodnik Borivoj Rozman.  Glejte, sodnik Borivoj Rozman, dokument pa imate, to je vrhovni sodnik, saj to ni en “kobajagi”, to je vrhovni sodnik. In vrhovni sodnik Borivoj Rozman je rekel takole: Spis KPK v zadevi Janša ste mi dodelili mimo vrstnega reda. Mimo vrstnega reda, jaz nisem zakoniti sodnik, jaz nisem naravni sodnik in če prevzamem ta spis je kršen 23. in 22. člen Ustave, zato tega ne bo prevzel. Poglejte, če torej ne verjamete SDS-u, če ne verjamete meni, potem lahko verjamete vsaj Borivoju Rozmanu, vrhovnemu sodniku. In ne boste verjeli, tudi takrat so nepravilno knjižili spis, namreč spis so knjižili v popolnoma nek drugi vpisnik kot v vpisnik upravnih zadev, kamor bi ga morali knjižiti, na kar je tudi omenjeni sodnik opozoril. Spet gre za Janšo, ali ni zanimivo? In iz tega sklepam, da verjetno tudi zaradi tega zavračate tovrstne stvari in tovrstno ugotavljanje nepravilnosti na Vrhovnem sodišču. Oni lahko rečejo ne, to ni res… Ne, to ni res, nam rečejo. In pravosodni minister reče “ne, to ni res”. To je tako kot otroka, ki ga učiš “mama” in isto zdaj vi rečete na pravosodnem ministrstvu, “ne ni res” in koalicija “ne ni res” pa smo “za”.Gospe in gospodje, takšne poslance si želi vsak minister, jaz sem bil tudi minister ampak malo več kritičnosti bi pa človek pričakoval, pa je žal ni na temu področju. Ne gre torej za vprašanje konkretne zadeve, jaz sem pač šel s konkretno zadevo Janeza Janše zato, ker imamo tam dostop preko odvetnika do podstavkov. Ampak, saj ne gre samo za to zadevo, gre za mnoge druge primere, ko je ta spis prišel na Vrhovno sodišče je v nadaljevanju še pet državljanov Republike Slovenije, ki jih bom po tem citiral, zapade pod to nezakonitost in neustavnost. Prosim samo tiste, ki boste razpravljali kot predstavniki poslanskih skupin, da se z menoj soočite in ne pobegnete iz dvorane, tako kot na zadnji seji.«V nadaljevanju je odgovoril tudi na nekatere razprave koalicijskih poslank in poslancev. Enega od odzivov objavljamo v nadaljevanju (ni avtorizirano):»Jaz sem zaključil moj nastop s prošnjo tistim, ki bodo v imenu poslanskih skupin razpravljali, da ostanejo v dvorani in se soočimo. Če ima človek argumente, potem ni nobene težave. Zdaj, državni sekretar mora biti tu, ker je tako po predpisih, gospa Korenjakova mi je pobegnila, kot nazadnje pred mesecem dni, enako velja za gospo Poropat. Ta je že drugič pobegnila. Torej, v čem je problem?! Zakaj bežite?! Imate argumente, ostanite in se soočite. Če pa nimate, pa ne “lupajte”.Gremo po vrsti. Gospod Stare. Nekonkretizirani očitki. A res?! Jaz vem, že 35 let, da vi dobro berete, kaj pa je to. Ali je to nekonkretiziran očitek? No, poglejva ga. 9. 4. 2013, naslovljeno je na gospoda Maslešo, tekst pa glasi tako: Po pregledu spisa v zadevi IUP 129/2013, tožene stranke Ivana Janeza Janše zoper toženo stranko Komisijo za preprečevanje korupcije, torej zoper vas tudi, saj vi ste tisto pisali, zaradi posega v človekove pravice in svoboščine sem ugotovil, da mi je bil ta spis dodeljen na delo na podlagi napačnega vpisa v vpisnik. Po ugotovitvi, da gre za pritožbo in napačen vpis, je bil spis predodeljen, prepisan v drug vpisnik torej, pri čemer ni bil spoštovan vrstni red sodnikov, ki odločajo o pritožbah oziroma ni bilo upoštevano načelo naravnega sodnika. Ker sem v isti zadevi odločal o začasni odredbi kot sodnik poročevalec in mi je bil spis dodeljen v delo mimo vrstnega reda, to je mimo vrstnega reda sodnikov, ki odločajo o pritožbah, so podane okoliščine, ki zbujajo dvom v mojo nepristranskost, zato iz tega in tega razloga po tem in tem členu predlagam izločitev. Vrhovni sodnik Borivoj Rozman. Nekonkretizirano?! Kaj pa je to?! Tu imate. Če tega nimate, vam bom dal barvno fotokopijo.Zdaj pa greva naprej, glejte gospod Stare, vi ste bili kriminalist, ne tisti tamali, ki kure lovi, tudi tisti verjetno prej, ampak ste kar veliko dosegli v kriminalistični policiji. In vas sprašujem danes nekaj. Če bi vam nek kurji tat rekel, jaz nisem kure ukradel, bi vi rekli, to je zadovoljivo pojasnil, ni ukradel kure. Ali je to je to? To ni delo kriminalista. Oba veva, da ni. Če bi vam nekdo drug v času, ko ste bili na bistveno višjih kriminalističnih položajih, povedal nek alibi in si izmislil neko zgodbico, ker ste ga vi preiskovali za umor recimo ali kaj takega, pa bi vam napisal celo zgodbo, kje vse je bil, pa še kakega prijatelja zraven pripeljal, ki bi ta lažen alibi potrdil, bi vi rekli, zadovoljivo je pojasnil? Ali bi vi šli to kaj preiskovati? Verjamem, da ste počeli to drugo. Verjamem, da ste to počeli. Danes v vlogi politika, državnega sekretarja pa rečete: poročilo Vrhovnega sodišča je vse pojasnilo. Kaj je pojasnilo? Poročilo Vrhovnega sodišča ni pojasnilo nič. Dokaz, da je to moja trditev, da ni pojasnilo nič, je naslednje dejstvo, ki ste ga vi verjetno tudi videli v medijih. Namreč, v času ko so to poročilo pripravljali in če je ta očitek padel, da dodeljuje spise mimo vrstnega reda, potem bi neka nadzorna skupina verjetno ali kaj vem kdo že na Vrhovnem sodišču, moral preveriti od vpisničarke navzdol na Vrhovnem sodišču, navzdol do najnižjega sodišča kot je to potovalo. In takrat, ko bi prišel tudi na sodišče, ki ga vodi gospod Kovačnik, ga oba dobro poznava, je bil vaš šef včasih. On je pa rekel kaj? Pri meni na mojem sodišču niso preverjali nič. To je rekel. Pri meni na mojem sodišču niso preverjali nič. Torej, kako so zadovoljivo pojasnili?Za vas imam torej dve vprašanji. Nekonkretizirani očitki. Ali je Borivoj Rozman vrhovni sodnik nekonkretizirana oseba? Mislim, da je oseba vrhovni sodnik, ki je zapisal, da so mu dali na nezakonit način zadevo. Na nezakonit način. In drugo. Kako lahko trdite, da ima Vrhovno sodišče prav, če niste nič preverjali? Celo mediji so poročali, da niso iz Vrhovnega sodišča preverjali nič. Vsaj na okrajnem sodišču gospoda Pogačnika.Gospa Korenjak je pobegnila, v redu. SMC si je tako ali tako, pa to je vaša stvar, tu nimam kakega vpliva na to, če bi imeli argumente, imate po Poslovniku Državnega zbora možnost seveda rezervirati 90 minut, če bi imeli argumente. Ampak ste si rezervirali 20 minut, od tega je 5 minut pokurila tale gospa in zdaj bo mogoče še kdo kaj povedal in je konec, ker boste rekli takole. Glejte, kaj je rekla tale gospa Korenjak. Ni očitkov, višje sodišče, okrajno sodišče, skratka nič ne očitate višjemu in okrajnemu sodišču, je rekla. Ni res. V naši zahtevi jasno piše, da višje sodišče in okrajno sodišče, vpisničarke seveda, delajo po naročilu tistega gospoda, ki je tudi na odboru, gospa Muršičeva, govoril neumnosti, ampak bom tisto potem pri vas. Skratka Višjemu sodišču v Ljubljani in Okrajnemu sodišču zelo jasno očitamo, da njihove vpisničarke ne delajo po zakonu, ampak po naročilu glavne vpisničarke na Vrhovnem sodišču. Torej ne drži, kar je rekla vaša predstavnica. Upam, da boste kaj povedali. Ni razlogov za dvom v Vrhovno sodišče. Kaj pa Borivoj Rozman? Ni vrhovni sodnik? Tega ni? Je megla to ali kaj? On je jasno povedal, da se krši to načelo. Zapisal je, da je kršeno naravnega sodnika. Pisno je dal od sebe to. Vi pa pravite, da ni razlogov za dvom v to zadevo. Se pravi, za vas ta sodnik ne obstaja ali kaj? Bo zdaj mogoče službo izgubil. Verjetno ga bo gospod Masleša že kaj začel radirati kot se temu reče. Verjetno.Gremo naprej. Gospa Poropat. A, se je vrnila, ni pobegnila. V redu. Dajte me poslušati.
Zavzemamo se za učinkovito sodstvo. Čestitam. Vaši predhodniki leta 2007, v predvolilni kampanji so rekli, da so strašni stroški življenja, in da bo Desus zagotovo zrihtal 300 evrov takoj po volitvah leta 2008 za vsakega upokojenca. Bravo, čestitam. Zakon sem vložil pa jaz. Desus je bil pa proti. Kaj vam torej pomaga, če se vi zavzemate za učinkovito sodstvo, če pa nič ne naredite, če pa rožice sadite. Tako kot leta 2008 oziroma 2007, pred volitvami 300 evrov, po volitvah proti. To je ta sistem. Gremo naprej. Poslanci smo omejeni. Jaz se strinjam, ja. Jaz nisem omejen. Če je kdo omejen, naj bo, jaz ne. Ampak kar se tiče omejitve poslancev, smo omejeni prav tako, kolikor hočemo in kolikor hočete. Vi ste verjetno pri tej omejenosti poslancev mislili na to, da ne smemo posegati v sodno vejo oblasti. Ja, saj ne posegamo. Mi smo predlagali pravosodnemu ministru, da Vrhovno sodišče poroča o tej zadevi. Kaj torej ta zakonodajna veja oblasti posega v sodno? Ja, saj ne posega s tem nič.
Naprej. Nedopustni poseg v pravosodje. Ja kakšen nedopusten poseg v pravosodje, če predlagamo Vladi, naj zahteva poročilo Vrhovnega sodišča. Ali to je nedopusten poseg? Potem pa ne razumem več, sploh pa vas, ki ste pravnica in odvetnica bila. Malo je treba biti bolj točni. Ni razloga, pravite da Vrhovnemu sodišču ne bo verjeli. Ja bravo no. Ali ste to videli? Ali imate barvno fotokopijo, vam jo bom dal. Če ne verjamete nam, pa tem primeru Patria ali kako je šel, potem verjemite sodniku, ki je to napisal.Gospa Muršičeva, midva se zelo zastopiva na odboru, tudi vodite ga zelo dobro po mojem mnenju, glede na to, da sem to delal prej, par let nazaj. Ampak bistveno boljše je tam z vami sodelovati, tudi ko razpravljate, ko pa kadar berete to, kar vam drugi napišejo. Slabo pišete gospe Muršičevi. Gremo po vrsti. JJ, Janez Janša je naddržavljan. To je bilo baje že odločeno. Poglejte, ali vi po načelu “ne priznajem ovaj sud”, saj to je bilo leta 1929, je že nekdo drug rekel. Ne vem. Ne vem, zakaj bi bil naddržavljan? Sodišče je odločilo in je utemeljilo, zakaj je treba poslanski mandat vrniti. Je odločilo s to začasno odredbo, končna varianta sledi, to vemo, ampak zelo jasno so tudi to utemeljili in kot prvo točko so navedli kršitev zakona. Kot drugo so šele govorili o tistem, da je vodja opozicije. Ja saj je normalno. Ali ni to normalno? Seveda je. Vi želite v tisti drugi sistem ali kaj. V tistem sistemu je bilo brez opozicije, ko se tukaj notri sedeli pa so kar prm, prm, prm… No saj prm, prm… še zdaj gre po tisti glasovalni napravi v koaliciji, saj je isto. Razpravljanje o diskreditacijah pravosodja. Ja oprostite. Meni še nobeden ni rekel, ne gospod Masleša ne gospa Betettova, njegova namestnica ali podpredsednica, da govorimo o kakšnih diskreditacijah sodišča. Nikoli. Včeraj je bila tako prijazna do mene, da je bilo kar kej. Ja, izjemno prijazna je bila. Kje vam diskreditacija sodstva? Kje? Dajte mi to utemeljiti, kje govorite o diskreditacijah sodstva? Jaz tega ne vidim nikjer. Če opozorimo na napake v pravosodju, to ni diskreditacija pravosodja. Akcije SDS do pravosodja. Oh, oh, oh. Kakšne akcije? Kaj? Dajte malo utemeljiti zadevo. A če pa mislite, da kaj gre izven Poslovnika, pa dajte vašemu šefu tam, predsedniku Državnega zbora reči, naj ne umešča to na dnevni red, da je to pač ali je nezakonito ali je proti Poslovniku ali kaj, ne vem kaj mislite s tem. Ampak akcije SDS do pravosodja ni.Gremo naprej, slovensko sodstvo je EU primerljivo… Jaz sem se skoraj začel smejati, ampak bi me podpredsednik verjetno opozoril in bi bil hud ali kaj takšnega… Ja, saj slovensko pravosodje ni EU primerljivo, slovensko pravosodje je naslednik tistega, poglejte, naslednik tistega, kar smo imeli pred letom 1990. Pa bom to utemeljil, ne vem če ste prebrali včeraj pismo zaslužnega profesorja in častnega občana, Ljuba Bavcona, v Dnevniku. Poglejte, jaz sem samo videl, da je on napisal pismo in da govori o preiskavah Bratuške in da govori o Vebru. Ampak samo naslov sem videl in je meni bilo jasno, kakšna je vsebina, ni treba brati, ker je pač to izdelek politika, politika, ki trdi, da je strokovnjak. Ta strokovnjak je meni leta 1996, ko smo pripravili prvi Zakon o policiji, rekel “v Zakonu o policiji nič ne pišete o prikritih preiskovalnih ukrepih”, pa sem ga debelo pogledal, pa sem rekel, kako ste pa vi to mislili? In pravi “nič, vi kar prisluškujte, ampak dajte to sorazmernost upoštevati, težjih dejanj”. Božje mili. In ta gospod včeraj jasno govori, da policija nima vstopa v parlament, pri Jelinčiču ga je pa imela, pa ga ni nič motilo. Nima vstopa torej v parlament. In ne navede niti enega člena, saj ga tudi ni. Policija ima vstop v parlament, če bomo pa kakšen drugi zakon sprejeli, pa je lahko tudi kakšna omejitev. In govori o tem, kako lahko obrambni minister naroča tem svojim obveščevalcem, da delajo v zadevi Telekom. Bravo, brez da bi citiral kakšen člen.Poglejte, to je slovensko pravosodje in on je oče slovenskega pravosodja. On je na nek način profesor, ne vem, verjetno vsem vam, ki ste pravno fakulteto delali, jaz je nisem. Verjetno. Ampak, poglejte lupa in govori neumnosti, vi pa tudi, ko govorite o tem, da slovensko pravosodje je primerljivo z Evropo. Potem mi pa povejte zakaj Nemci plačujejo dvainštirideset evrov, vsak Nemec plača dvainštirideset evrov na leto na sodnika, zakaj pa vsak Slovenec šestinosemdeset evrov? Pa mi povejte zakaj nemški gospodarstveniki čakajo tri mesece na rešitev, mi pa tri leta? Pa mi to povejte. Potem mi povejte, zakaj imamo mo šestinštirideset sodnikov na sto tisoč prebivalcev, drugod jih je pa po dvajset? Cilj Slovenije, baje oni do leta 2020, tako pravosodni minister je pa, da jih bomo imeli dvainštirideset. Ni govora, cilj mora biti, da bomo povprečje Evrope. Ob tem, da ne govorimo o tem kje smo po zaupanju v pravosodje in vse ostalo. Torej, to ne bo držalo, da je slovensko sodstvo primerljivo z Evropo.Ja, tam ste rekla, da napadamo pravosodje od leta 2010/?/… Ne, ne, tukaj nekje v teh klopeh je sedel Janez Janša tudi leta 1999, ko je sodnik iz Kopra, gospod Masleša, kandidiral za Vrhovno sodišče. Pa prvič ni šlo skozi, drugič je pa potem šlo skozi. Jaz vas bom pa zdaj spomnil na vašo predhodnico, ki je sedela tam ena dva sedeža za vami, gospa Bebler. Vi govorite o tem, kako se mi pripravljamo na neke diskreditacije, pa tudi tisti, ki šele bodo kandidirali za Vrhovno sodišče. Vam povem, kako je bilo leta 2010? Leta 2010 se je prijavil gospod Šorli, ki govori tri tuje jezike in, ki ima v COBISS-u serijo, tako nekaj plaht strokovnih, znanstvenih in drugih člankov. Pa ni bil primeren. Pa gospod Masleša nima nič, ki zna jezik samo “onaj od doli”.Zdaj pa gremo po vrsti, gospod Šroli ni bil primeren… Veste kdo je postavil kriterij, da ni primeren? Gospa Beblerjeva je postavila kriterij v imenu vaše poslanske skupine. Nimate nič s tem, vem, ampak ste pa, saj veste, sedite v stranki, ki ji je pripadala tudi gospa Beblerjeva. In ona je rekla, mi gospoda Šorlija, pazite, ampak vi ste bili takrat vodilna stranka, vi ste takrat vodili vlado, je rekla, mi gospoda Šorlija ne bomo nikoli podprli. Nikoli, ker je gospod Šorli leta 1996 sedel v nekem senatu, ki je oprostil Pavla Ruparja. Pri čemer sploh ni jasno kako je gospod Šorli glasoval. Lahko je glasoval za obsodbo Ruparja, ne vem, ker je tajno to, zato nimam tega podatka, ampak ker je sedel v senatu, ki je oprostil Ruparja ne more postati Vrhovnega sodišča. Vidite, to pa je prvovrstna diskreditacija. Prvovrstna diskreditacija. Saj potem je vaš šef poslanske skupine dal v “šrauf štok” se temu rečen na Štajerskem, ne vem kako se to reče po slovensko, jaz pač poznam ta izraz, primež, in jo je privil in potem ni več govorila na to temo in ven je šla ko sem jaz to omenil. Zdaj jaz ne želim, da bi vi ven šli, ampak glejte, to je bila diskreditacija, to je bil problem, problem številka 1, ker je ona zakoličila kdo je lahko in kdo ne sme. Torej, ona je v bistvu rekla, če si sodeloval v senatu, ki je oprostil nekoga iz opozicije, beri SDS pa mogoče še kdo, ne moreš postati predsednik Vrhovnega sodišča. To je kriterij. Je pa postal predsednik Vrhovnega sodišča nekdo, ki je rekel, kako bo JLA tepihovala Slovenijo in ki je sodeloval na ogledih krajev umorov – umorov – jaz to trdim v trdilni obliki, pa me še ni tožil, že pet let tako govorim, in je verificiral umore kot dogodek. Gospod Stare točno ve kaj je to. Umor je umor, umor ni dogodek, ampak on je naredil iz tega dogodek, vemo pa da se potem poročilo o dogodku. Vidite, ta je pa bil primeren, pa pištolo na mizo vrgel in rekel kako bo, ja, ja, ja, v Kopru tam, na mizo vrgel in povedal kako bo JLA tepihovala Slovenijo. Vidite, ta pa je primeren. Glejte, če to niso prvovrstne diskreditacije gospoda takratnega kandidata Šorlija, potem ne vem kaj je diskreditacija. In težko zdaj govoriti kako bodo zadeve potekale naprej, jaz verjamem, da bo koalicija, ko bomo glasovali o novem predsedniku ali pa starem, saj se bo verjetno ta prijavil, saj ta je ja fajn, vam dobro služi, konja ki dobro služi pač ne zamenjaš ali kako pravijo na kmetih. Verjetno ga boste tako še enkrat potrdili.Gremo naprej, gospod Janko Marinko je natančno pojasnil, aha, bravo. Glejte, gospod Janko Marinko, ki je generalni sekretar Vrhovnega sodišča pa ni natančno pojasnil to, kar bom jaz zdaj povedal, da je vpisničarko o kateri govorim, jaz je ne bom imenoval z imenom in priimkom iz razloga, ker pač je uslužbenka, ki dela dobre usluge gospodu Masleši, ampak dobro, in za to prejema kakšno darilo gospe Tratnikove, pa dobro, pustimo to, da jo je kadroval on. Pripeljal jo je iz najnižjega sodišča, zato da danes na vrhovnem sodišču pelje nezakonitosti v imenu vodstva. On jo je pripeljal, ampak, gospod Stare vi se boste spomnili kako v policiji gre, začneš na cesti, “prašinar” ali kako in greš gor, saj veva oba, tudi sva dala oba skozi, saj tudi pri teh uradnikih je ta zadeva približno takšna in je verjetno normalno, da glavni vpisničar na Vrhovnem sodišču za določeno področje postane nekdo iz tam, in nekdo ki je na najnižjem sodišču, razen če je družbeno politično primeren. No, saj ta gospa pa je bila. Ampak, ni vam povedal še ene stvari ta gospod Marinko, da v tem trenutku išče še eno vpisničarko, ki bo sedela zraven te, in zagotovo bo našel pravo. Vidite, to pa ni povedal. Ja, govorite še o neupravičenih napadih na sodstvo. Povejte mi kakšen primer. Ne vem kaj je to. Povejte mi kakšen primer. Pa odzval se bom še na tisto, kar ste zadnjič rekli, pa vam nisem mogel povedati v enem stavku samo, zadnjič, ko smo govorili o sodstvu ste rekla, da je prav, da obdolženci hodijo na sodišča, ne pa da eskalirajo. Mislila ste Janeza Janšo. Moram vam seveda pojasniti, da je na sodišču postopek tak, daje obdolženi dolžan biti prisoten kadar se izvajajo dokazi zoper njega, sicer pa ni dolžan tam sedeti. No, in tega se je on dobro držal. Ni pa tam sedel kadar ni bilo dokaza zoper njega, ker jih tako, itak bande sploh ni bilo. Potem je pa bolj malo tam sedel. Skratka, toliko o mojem prvem odzivu na te zadeve, posebej pa pričakujem, da bo gospa Poropatova, gospa Muršičeva, ki je rekla, glede na to, da sem jih neposredno izzval.«