Dr. Vinko Gorenak: Politični nomadi in Erjavčeva sreča
ponedeljek, 20. 7. 2015Objavljamo razmišljanje poslanca SDS dr. Vinka Gorenaka o političnem nomadstvu na levici, ki ga je objavil v petek, ob novici, da je Peter Vilfan, poslanec ZaAB prestopil k DeSUS. Peter Vilfan, poslanec ZaAB, je danes prestopil v DeSUS. Erjavec pa je dejal, da je zaradi tega zelo zadovoljen, skoraj srečen. V Sloveniji ima politično nomadstvo svojo domovinsko pravico, v veliki večini v političnih strankah leve politične provenience. V nadaljevanju si poglejmo nekaj primerov tipičnega političnega nomadstva pri nas.
Po volilnem porazu leta 2004 je začela nekdanja vsemogočna LDS razpadati, njeno trdo jedro pa je ustanovilo ZARES in nekdanji pomembni poslanci LDS, z Gregorjem Golobičem na čelu, so prešli v ZARES. Leta 2011 je na hitro nastala Jankovičeva PS, med njenimi ustanovitelji pa so se znašli tako poslanci SD, poslanci DESUS kot tudi poslanci ZARES. Med njimi naj po spominu omenim samo nekatere, kot so Renata Brunskole (SD), Matjaž Zanoškar (DESUS) in Alojz Potočnik (ZARES). Leta 2013 je takrat vsemogočna Jankovičeva PS razpadla na dva dela in polovica poslancev je mirno prešla v ZaAB. Sedaj vsemogočna SMC sicer nima poslancev, ki bi bili prej poslanci drugih političnih strank, ima pa take, ki so pred tem kandidirali na listah drugih političnih strank, njihov glavni ustanovitelj pa je Peter Jamnikar, ki je bil tudi med ustanovitelji LDS. Vseh individualnih nomadov na strani leve politične opcije v zadnji desetih letih se niti ne spomnim, bilo pa jih je zelo veliko. Tudi v tem trenutku je precej signalov, ki kažejo na to, da se na politično nomadstvo pripravlja Janko Veber, ki praktično že glasuje tako kot ZL in ne tako kot SD. Tudi Jani Möderndorfer se menda pripravlja na nomadsko pot k SMC, če bo tej politični stranki pred naslednjimi volitvami kazalo kolikor toliko dobro.
Kaj pa na desni politični strani? Množičnega nomadstva poslancev sploh ni bilo. Polletno združitev nekdanje SKD in SLS leta 2000 in nato praktično razdružitev, ne moremo šteti pod politično nomadstvo levega političnega tipa. Iz desne na levo politično stran se je leta 1996 bučno selil poslanec SKD Ciril Pucko, ki je takrat omogočil sestavo vlade Janezu Drnovšku. Politični nomad iz desnice k levici je tudi Vili Trofenik, ki je zapustil SLS in se preselil k LDS od tam k ZARES, kar pa je že nomadstvo na levi politični strani. Zadnji nomad na desni politični strani pa je po mojem spominu Franc Pukšič, ki je zapustil SDS in se preselil k SLS.
In kaj nam tovrstno politično nomadstvo v svojem bistvu, vsaj posredno pove? Zlasti to, da volilci na volitvah praviloma ne kaznujejo političnih nomadov, pa če tudi gre za prestope med političnimi strankami s popolnoma drugačnim programom. Za konec pa še osebno razmišljanje. Ne znam si predstavljati svojega lastnega prestopa h kakšni drugi politični stranki. Za to obstajata dva razloga. Prvi razlog so moji volilci, ki bi jih s takšnim dejanjem dejansko prevaral. Drugi razlog pa je dejstvo, da ne bi znal prepričljivo zagovarjati drugačnih političnih stališč in vrednot kot jih dejansko imam.
Na levem političnem polu pa je očitno vseeno ali si tu ali pa si tam. To očitno velja tako za poslance, kot tudi za njihove volilce. Pa srečno v današnji sreči Karel Erjavec!Prispevek je bil prvotno objavljen tukaj.”
Po volilnem porazu leta 2004 je začela nekdanja vsemogočna LDS razpadati, njeno trdo jedro pa je ustanovilo ZARES in nekdanji pomembni poslanci LDS, z Gregorjem Golobičem na čelu, so prešli v ZARES. Leta 2011 je na hitro nastala Jankovičeva PS, med njenimi ustanovitelji pa so se znašli tako poslanci SD, poslanci DESUS kot tudi poslanci ZARES. Med njimi naj po spominu omenim samo nekatere, kot so Renata Brunskole (SD), Matjaž Zanoškar (DESUS) in Alojz Potočnik (ZARES). Leta 2013 je takrat vsemogočna Jankovičeva PS razpadla na dva dela in polovica poslancev je mirno prešla v ZaAB. Sedaj vsemogočna SMC sicer nima poslancev, ki bi bili prej poslanci drugih političnih strank, ima pa take, ki so pred tem kandidirali na listah drugih političnih strank, njihov glavni ustanovitelj pa je Peter Jamnikar, ki je bil tudi med ustanovitelji LDS. Vseh individualnih nomadov na strani leve politične opcije v zadnji desetih letih se niti ne spomnim, bilo pa jih je zelo veliko. Tudi v tem trenutku je precej signalov, ki kažejo na to, da se na politično nomadstvo pripravlja Janko Veber, ki praktično že glasuje tako kot ZL in ne tako kot SD. Tudi Jani Möderndorfer se menda pripravlja na nomadsko pot k SMC, če bo tej politični stranki pred naslednjimi volitvami kazalo kolikor toliko dobro.
Kaj pa na desni politični strani? Množičnega nomadstva poslancev sploh ni bilo. Polletno združitev nekdanje SKD in SLS leta 2000 in nato praktično razdružitev, ne moremo šteti pod politično nomadstvo levega političnega tipa. Iz desne na levo politično stran se je leta 1996 bučno selil poslanec SKD Ciril Pucko, ki je takrat omogočil sestavo vlade Janezu Drnovšku. Politični nomad iz desnice k levici je tudi Vili Trofenik, ki je zapustil SLS in se preselil k LDS od tam k ZARES, kar pa je že nomadstvo na levi politični strani. Zadnji nomad na desni politični strani pa je po mojem spominu Franc Pukšič, ki je zapustil SDS in se preselil k SLS.
In kaj nam tovrstno politično nomadstvo v svojem bistvu, vsaj posredno pove? Zlasti to, da volilci na volitvah praviloma ne kaznujejo političnih nomadov, pa če tudi gre za prestope med političnimi strankami s popolnoma drugačnim programom. Za konec pa še osebno razmišljanje. Ne znam si predstavljati svojega lastnega prestopa h kakšni drugi politični stranki. Za to obstajata dva razloga. Prvi razlog so moji volilci, ki bi jih s takšnim dejanjem dejansko prevaral. Drugi razlog pa je dejstvo, da ne bi znal prepričljivo zagovarjati drugačnih političnih stališč in vrednot kot jih dejansko imam.
Na levem političnem polu pa je očitno vseeno ali si tu ali pa si tam. To očitno velja tako za poslance, kot tudi za njihove volilce. Pa srečno v današnji sreči Karel Erjavec!Prispevek je bil prvotno objavljen tukaj.”