Dr. Vinko Gorenak: »Piškotarski« zdrs novinarja Martina Tomažina

Poslanec SDS dr. Vinko Gorenak o prispevku na POP TV glede domnevnega ponarejanja referendumskih podpisov. Novinarja POP TV Martina Tomažina nekako ne štejem med tako imenovane tipične »piškotarske« novinarje. Toda njegov prispevek na POP TV 20. 01. 2015, v katerem je govoril o domnevnem ponarejanju referendumskih podpisov, je velik približek »piškotarskemu« novinarstvu. Naj naštejem nekaj razlogov:

• Martin Tomažin v prispevku gledalcem ne pove kateri podpisi naj bi bili sporni. Ali gre za zakonsko določenih 2500 podpisov, ki so potrebni za začetek dejanskega zbiranja 40.000 podpisov, ali pa naj bi šlo za domnevno ponarejanje dela podpisov od 40.000 potrebnih podpisov za referendum.

• Slika, ki spremlja tekst novinarja Martina Tomažina (poslanci nesejo škatle v Državni zbor) gledalca napeljuje na to, da naj bi bili sporni podpisi, tisti med 40.000 podpisi.

• Novinarski prispevek Martina Tomažina, v smislu kombinacije njegovega teksta in slike daje jasno vedeti, da sum leti na SDS in prvopodpisano Evo Irgl.

Zakaj ne more biti osumljenka storitve domnevnega kaznivega dejanja ponarejanja podpisov SDS?

• Če policija preiskuje sum ponareditve podpisov, med tistimi 2500 podpisi, ki so potrebni za začetek postopka zbiranja podpisov na upravnih enotah, je v tem primeru potrebno povedati naslednje. Teh 2500 zakonsko potrebnih podpisov se zbira tako, da se podpisniki podpišejo na list papirja, kjer navedejo ime, priimek, rojstne podatke in naslov stalnega bivališča, dodajo pa svoj podpis. Zbiratelj podpisov nima nobene zakonske osnove za to, da bi identiteto podpisnikov preverjal. Te podpise kasneje preverijo na Ministrstvu za notranje zadeve in če podatki ustrezajo uradnim podatkom, se šteje, da je podpis oddan pravilno. Tudi Ministrstvo za notranje zadeve ne more preverjati identitete podpisnikov. V praksi pa to pomeni naslednje. Recimo da sva midva z novinarjem Martinom Tomažinom sprta in recimo, da vem kdaj je rojen in kje stanuje. V takem primeru jaz lahko povsem elegantno »prispevam podpis« z njegovimi podatki in nihče tega ne bo mogel ugotoviti, niti zbiratelj podpisov, niti Ministrstvo za notranje zadeve. Res pa je, da bi jaz v takem primeru storil prekršek uporabe tujega imena za svojega. V nobenem primeru torej ne bi šlo za odgovornost niti zbiratelja podpisov niti za odgovornost tistih zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve, ki so podpise preverjali.

• Če pa policija preiskuje sum ponareditve podpisov med tistimi 40.000 zakonsko potrebnimi podpisi, na kar s tekstom in sliko namiguje novinar Martin Tomažin, kar v resnici sploh ne drži, pa je situacija še bolj jasna. Postopek poteka tako, da vas organizatorji referenduma običajno nagovorijo pred upravno enoto, vam dajo obrazec podpore, vi pa morate na upravno enoto. Tam se morate izkazati z osebnim dokumentom, pred uradnikom upravne enote morate izpolniti obrazec in ga podpisati, uradnik upravne enote pa preveri vaše osebne podatke, ki ste jih zapisali na obrazec in podatke v uradnem dokumentu, vse skupaj pa primerja s podatki v uradnih evidencah. Uradnik obrazec nato potrdi in vam ga vrne, vi pa ga izročite organizatorjem referenduma. Če torej policija preverja sum ponarejanja podpisov v tem sklopu zbiranja podpisov, kar pa dejansko ne počne, je prav tako jasno, da to nima nobene zveze s stranko SDS. V tem primeru bi teoretično lahko prišlo do ponareditve podpisa na relaciji podpisnik in delavec upravne enote v kar ne verjamem.

Po mojih informacijah policija preiskuje posameznika ali posameznike, ki so se lažno podpisali pod začetno pobudo najmanj 2500 podpisov, ki so potrebni za začetek postopkov za dejansko zbiranje 40.000 podpisov na upravnih enotah. Zato vse manipulacije, pretiravanja in druga početja medijev zavračam, saj so očitno namenjena blatenju SDS.

Prispevek Martina Tomažina na POP TV, ki namiguje na krivdo SDS kot stranke, zato štejem za njegov “piškotarski” zdrs.

Prispevek je bil prvotno objavljen tukaj.