Dr. Vinko Gorenak: »Otroka, ki se imenuje arhivski zakon, je spočel gospod minister, rodila ga je koalicija, alimente bi pa mi plačevali«

Namesto da bi sprejemali gospodarske zakone, finančne zakone, ki bi olajšali življenje ljudi, je koalicija sprejela arhivski zakon. Poslanke in poslanci na izredni seji Državnega zbora obravnavajo predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Stališče Poslanske skupine SDS o predlogu odloka je predstavil dr. Vinko Gorenak.

DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa spoštovani gospod predsednik.Devetkrat je bila omenjena Slovenska demokratska stranka, kljub temu, da je torej gospa Poropat, gospa Kociper veselo obračunavala z SDS-om. Moram reči tako, tega otroka, ki se imenuje arhivski zakon, je spočel gospod minister, rodila ga je koalicija, alimente bi pa mi plačevali. Odpade. V celoti je za vse stroške in za začetek ideološkega boja kriva izključno koalicija. Brez tega, da bi zakon bil sprejet, o referendumu nebi mogli govoriti.Sicer pa pojdimo na moj del prispevka, ki ga bom seveda povedal v imenu poslanske skupine, ki ji pripadam. Poglejte, jasno je potrebno povedati eno stvar, z arhivi se ukvarjamo vedno takrat kadar je na oblasti leva politična opcija. Prvič smo se začeli s temi arhivi resno ukvarjati leta 1996, ko je bil sprejet prvi zakon po osamosvojitvi s tega področja in se je nanašal na to, da pač morajo biti vsi arhivi nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, partije, potem sodišč, policije, Službe državne varnosti in tako naprej, predani Arhivu Republike Slovenije. Takrat so lahko ostali še tajni. Mi nismo imeli do danes niti enega samega problema z nobenim od arhivov, niti policijskim delom, niti sodnim delom, niti partijskim delom ali če katerimkoli drugim delom, vse je bilo v redu.Imamo pa en sam problem, ki se vleče že od takrat, to pa je problem arhivov nekdanje Službe državne varnosti odnosno arhivov Udbe. Seveda je ta del arhiva problematičen vse do danes izključno zaradi tega in samo zaradi tega, ker leva politična opcija, ki pravzaprav svoj navdih, ki pravzaprav svoje temelje, svoj življenjski sok pravzaprav se napaja iz tistega časa in iz dejavnosti nekdanje Službe državne varnosti. Sova vse do leta 2007 ni spoštovala tega, da bi arhiv predala Arhivu Republike Slovenije. Leta 2007 je znamenita Šturmova komisija, ki so jo mediji raztrgali, bil sem njen član, ne vem kaj smo vse tam počeli, odkrila, da se zakon ne spoštuje, zato smo sprejeli zakon, kjer smo rekli še enkrat, da to gre v Arhiv Republike Slovenije in da to postane javno. To se je zgodilo leta 2007. Takrat smo tudi zelo jasno zaščitili žrtve Udbe in z 11 občutljivimi osebnimi podatki, funkcionarje pa smo slekli do gat, če bi temu tako rekli. Namreč funkcionarji niso zaščiteni. Tisto kar počne sedanja vladna koalicija, ki je ideološki boj na preteklih dejanjih, na preteklosti, pričela z vložitvijo zakona in nadaljevala vse do današnjih dni, pa je naslednje. Prvič, žrtve je izenačila z morilci in za vse predpisala pet odnosno šest zaščitnih faktorjev, če bi temu tako rekli, pet ali šest omejitev. Se pravi da so tisti, ki so recimo tako, da bodo ljudje vedeli, naročili in izvedli umor Stjepana Crnogorca recimo, in danes živijo tule za parlamentom, enaki njemu. Torej morilci so enaki umorjenim. Če je to za vas etično, za nas ni. Treba pa je povedati tudi naslednje, da so se resne težave na tem področju začele šele leta 2010, ko je Igor Omerza izdal prvo knjigo, ki je temeljila na arhivih Udbe in da je vladna koalicija, takratna vladna koalicija in takratni minister nezakonito, povsem nezakonito mu preprečil dostop do arhivskih podatkov. Nasprotno. Vaši predhodniki ali pa vi, tisti, ki ste tukaj še sedeči na levi strani in pred menoj, ste seveda arhive zaprli, zato, da raziskovalci ne bi mogli noter, 73% ljudi pa vam je reklo »NE« na referendumu.Zdaj pa poglejmo, nobena gospodarska kriza, nobena finančna kriza, ne proračun, nič za vas ni pomembno. Za vas je pomembno zapreti arhive Udbe. To pa je pomembno. Namesto da bi sprejemali gospodarske zakone, finančne zakone, zakone, ki bi olajšali življenje ljudi, ste sprejeli tak zakon. Jaz sem že takrat na javni predstavitvi mnenj vam zelo jasno povedal eno stvar. Če ste z zakonom posegli en milimeter na polje ljudske volje iz leta 2011, bom svoji poslanski skupini predlagal referendum, to je bilo že takrat. Nato smo na znamenitem odboru, kjer smo govorili o tem zakonu, prišli na nek način skoraj skupaj. Gospa Potrata je že skoraj plesala, tako smo lahko videli v medijih, češ dosegli smo sporazum. Tudi sam sem bil vesel tistega časa, namreč vse je kazalo, da bomo z amandmajem, ki ga sicer nismo mi podprli, nismo mu pa nasprotovali, gre za anonimizacijo, prišli do tega da bo v tretjem branju minister vendarle predložil amandma oziroma koalicija predložila amandma, ki bi pomenil sporazum, ki bi pomenil seveda, prvič to, da žrtve niso enake morilcem, in drugič, seveda, da morilce, naročnike, funkcionarjev ne ščitimo. Vendar tega niste naredili, zato je bila logična posledica v tem, da je prišlo do pobude za referendum. Vi ste seveda veselo govorili, mediji pa so ob tem veselo pisali, kako je predsednik stranke z enim tvitom sprožil referendum brez volje stranke in ne vem kaj. Naj vam povem, da je izvršilni odbor stranke sprejel tak sklep, da če bo zakon sprejet, bomo predlagali referendum, tako da je treba to kar malo popraviti. Začetek zbiranja podpisov je bil jasen, 46.700 in nekaj podpisov, zdaj če kdo to še zmore, razen SDS-a, naj pove. Mislim, da to ne gre, kot veste, to ste sami povedali.Ampak, gremo mi na to stvar o kateri govorimo danes. Poglejte, mi smo že takrat povedali, da ne želimo povzročati posebnih stroškov in da predlagamo, da je referendum skupaj z evropskimi volitvami. Seveda se je potem zgodila vsa kolobocija z gospo Evo Irgl, enkrat je poslanka, enkrat je bila državljanka enkrat je bila nič ali kako že, zato, da smo prišli do tistega prvega odloka o referendumu, ki pa je bil precej jasen, zelo jasen, in takrat smo vam tudi zelo jasno povedali, da je nujno potrebno da ne razpišemo referenduma na 4. maj. jaz sem svoj nastop gradil, jaz nisem pravnik, gospa Poropat je, se tudi sklicevala na to, da je odvetnica takrat, ko sva imela dialog na to temo. Jaz sem se res sicer takrat skliceval predvsem na to, da ni dopustno, da ljudem vzamemo 9 dni volilne kampanje. Namreč, s 3 dnevi dopusta bodo ljudje 9 dni doma, postregli ste mi z nekimi podatki, minister jih je našel, da 4% Slovencev gre na dopust. Ja, na Havaje ja, tisti, ki imajo še denar, medtem ko vsi ostali pa so lahko vsaj nekje blizu doma, jemljejo pa dopust. Ustavno sodišče je, kot vidite, seveda v celoti pritrdilo temu, kar je gospa Irglova zapisala v pobudi, in ji čestitam, in v celoti zavrnilo pravnike in vse tiste, ki ste zagovarjali referendum 4. maja, posebej glasna je bila gospa Poropat, pa gospa Potrata je bila zelo glasna takrat tudi na vseh teh sejah… Ampak vse to je Ustavno sodišče zavrnilo. Reklo vam je ne. In je povzelo tisto kar smo oz. je zapisala gospa Irglova v pobudi za referendum.Torej, še enkrat, stroški referenduma, če jih izrazimo na nek drugi način, ki ga vi želite postaviti na 8. junij, mi pa na 25. Maj, pomenijo da, boste s pritiskom na gumb zapravili 23.000 štipendij po sto evrov ali 5750 pokojnin po štiristo evrov. Koalicija, za to ste odgovorni vi, še enkrat poudarjam. Lahko stroške zdaj znižate, ampak z glasovanjem za 25. maj. Seveda smo v odloku govorili za to govornico tukaj, odnosno v tej dvorani, in zgodilo se je tisto, kar se ne bi smelo nikoli zgoditi in se v tej dvorani ni zgodilo niti takrat, ko je za temi govornicami v teh prostorih govoril recimo Kardelj. Namreč, beseda je bila vzeta poslanki Irglovi. Ljudje so »šaltali«, češ, pokvarjen televizor in ne vem kaj vse. Od leta 1945 se to v tej dvorani ni zgodilo, gospe in gospodje. Zamislite si, kar se je zgodilo. Manjkalo je samo še to, da jo odpeljete s policisti in takšni posnetki bi šli lahko v svet. To bi bilo pravzaprav dobro, ker bi pokazali svoj obraz.Poglejte, na vsak način je potrebno povedati tudi to v zvezi s tem odlokom, da gre izključno in samo za ščitenje zločinov službe državne varnosti. Saj hrvaški parlament je tudi sprejel podobno zakonodajo tik pred vstopom v EU, pa ste videli kaj se je zgodilo. Gospe in gospodje, nekega dne, ko bomo na letališču Brnik pospremili prvega, drugega, tretjega in še koga na nemška sodišča, avstrijska sodišča bo potrebno pogledati v tla. Ni dopustno, ščititi tiste, ki so ubijali, to ni dopustno, to ni humano in to ni človeško. Seveda pa nam opozicijskim poslancem pamet solijo tudi nekdanji sodelavci Službe državne varnosti, ki ščitijo tudi sebe.    O referendumu, ki ga vi želite postaviti na 8. junij je nujno treba reči tudi naslednje: prvič, 8. junija ne bomo sledili odločbi Ustavnega sodišča, ki je jasno zapisalo, odločba Ustavnega sodišča je jasna, da je dolžnost Državnega zbora, da določi ta datum, ki bo pomenil največjo možno udeležbo. Piše v odločbi Ustavnega sodišča na strani 8 zgoraj. 8. junija, seveda, je vaš cilj, da bi bila udeležba čim manjša. Zakaj? Ker ljudje bodo 25. maja že šli na volitve, evropske, in bodo rekli, zakaj pa bi 8. junija še enkrat šel. Ne rabim nobenih komentarjev, gospa Potrata, ne rabim vas poslušati. Zdaj imam jaz besedo, ki mi še ni bila vzeta. Vljudno pa ni, lahko greste tudi ven govoriti.Potrebno je reči tudi to, da je torej vaša želja, prvič izključno ta, da 8. junija ne bi prišlo dovolj ljudi na referendum in to je izključni razlog in vas ne zanimajo stroški, vas ne zanima nič. Vas zanima ideologija tipa »superkleber«, ki se imenuje Udba in ščitenje njenih zločinov. Ustavno sodišče je torej jasno reklo ne in nujno je potrebno reči to, da je torej vaš cilj izključno ta, da je udeležba manjša. In da danes lahko vidimo, da ste imeli figo v žepu tudi lansko leto, ko smo naredili ustavno spremembo, mi smo pristali na kvorume pri referendumu in na zlato pravilo, ki ga seveda ne uresničujete. To je seveda spet isto kot sem že prej omenil. Za zaključek vas skušam še enkrat pozvati k temu razumu in razumnemu koraku. To je, prvič, da zmanjšamo stroške, drugič, da sledimo odloči Ustavnega sodišča, ki pravi, da je potrebno zagotoviti tak referendumski dan, ki bo pomenil največjo možno udeležbo. Za zaključek pa mogoče še en premislek. Ne vem ali ste kaj razmišljali o tem, kaj bo dan po glasovanju, če boste uzakonili oziroma z odlokom določili 8. junij? Opozicija ima še kakšne možnosti. Hvala lepa.