Dr. Vinko Gorenak: "Obstaja nevarnost zlorabe podatkov pridobljenih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi"

Poslanec SDS in nekdanji notranji minister dr. Vinko Gorenak je danes predstavil poslansko vprašanje, ki ga je v zvezi s pridobivanjem, poslovanjem in uporabo podatkov, ki so pridobljeni z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, naslovil na vlado RS. V začetku je povedal, da je vprašanje nastalo kot plod razprave na zadnji seji državnega zbora, kjer so obravnavali Poročilo o delu komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb v letu 2012. Pojasnil je, da je na podlagi določil Zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb (ZPNOVS) in Poslovnika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (PoKNOVS) za parlamentarni nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pristojna Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.Omenjena komisija nadzoruje in analizira tudi podatke, ki ji jih v obliki poročil posreduje nadzorovana služba (Uprava kriminalistične službe, Generalne policijske uprave, Obveščevalno – varnostna služba MORS ali pa Vlada Republike Slovenije). Ta poročila praviloma vključujejo tabelarne prikaze raznovrstnih številčnih podatkov o odreditvi ali uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov. Vendar pa se postavlja vprašanje, kaj je s primeri pridobivanja, poslovanja in uporabe podatkov, v tistih primerih, v katerih so bili uporabljeni prikriti preiskovalni ukrepi (na podlagi izdanih ustreznih odredb državnega tožilca in/ali preiskovalnega sodnika), vendar pa zadeva ni bila zaključena s kazensko ovadbo, temveč na enega izmed naslednjih načinov:zoper osumljenca se ne poda kazenske ovadbe,državni tožilec izjavi, da ne bo začel kazenskega pregona zoper osumljenca, državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja ukrepov (ki jih odreja državni tožilec) ne poda izjave iz prejšnje alineje.
“V tem primeru namreč državni tožilec preda preiskovalnemu sodniku celotno gradivo, ta pa z njim ravna po postopku, opredeljenem v 154. čl. Zakona o kazenskem postopku,” je pojasnil dr. Gorenak in izpostavil morebitno zlorabo omenjenga člena. V primeru, da se državni tožilec ne odloči za kazenski pregon oz. po zastaranju, se mora gradivo pod nadzorstvom preiskovalnega sodnika uničiti, pred tem pa mora o uporabi teh ukrepov preiskovalni sodnik obvestiti tudi osumljenca. Vendar pa obstaja določba v zakonu, ki pravi: “Če je mogoče utemeljeno sklepati, da bo zaradi seznanitve z gradivom nastala nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali iz drugih tehtnih razlogov, lahko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti odloči, da osumljenca, oziroma v primerih iz drugega ali devetega odstavka 149.a člena tega zakona, osebo, zoper katero se je ukrep izvajal, z delom vsebine ali s celotno vsebino pridobljenega gradiva ne bo seznanil”.

Tako se lahko preiskovalni sodnik na podlagi samostojne odločitve ali na predlog državnega tožilca izogne, s skopo utemeljitvijo pojma »nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ali iz drugih tehtnih razlogov«. “Gre za izjemno širok in nedoločen pojem,” je opozoril dr. Gorenak in dodal, da tovrstnih odločitev preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca ne preverja nobena nadzorna institucija. Povedal je še, da tudi če se dokumentacija na sodišču uniči z ali brez vednosti prizadetih oseb, v policijskih zbirkah ostanejo podatki in informacije, ki jih lahko tako ali drugače kadarkoli kasneje posamezniki ali institucija uporabijo v nasprotju z nameni, zaradi katerih so jih pridobili.  

Na podlagi vseh teh vprašanj in problemov, ki se odpirajo v zvezi s prikritimi preiskovalni ukrepi in njihovim hranjenjem, je dr. Gorenak Vladi Republike Slovenije postavil naslednja vprašanja:

1. Koliko predlogov za uničenje podatkov zbranih s prikritimi preiskovalnimi ukrepi v primerih, ko ni bila vložena kazenska ovadba, so tožilci podali sodnikom po letih v času od 2004 dalje? V koliko od teh primerov so zahtevali, da se prizadete osebe o tem ne obvesti?

2. V koliko primerih so sodniki odločili, da se podatke zbrane s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, v primerih ko ni bila vložena kazenska ovadba uniči. Prosim za podatke o tem v koliko primerih so bile prizadete osebe obveščene in v koliko primerih niso bile. Prosim za podatke po letih za čas od 2004 naprej.

3. Kdaj in na kakšen način bo Vlada Republike Slovenije sprejela potrebne ukrepe in kakšne, da bi v popolnosti zagotovila spoštovanje človekovih pravic posameznikov zoper katere je na zakonit način odrejena uporaba prikritih preiskovalnih ukrepov, po njihovi uporabi, pa zoper njih ni vložena kazenska ovadba.

Celotno poslansko vprašanje se nahaja v priponki.