Dr. Vinko Gorenak: "Nov boksarski udarec Masleši"

“Ustavni sodniki so v svoji odločitvi jasno zapisali, da zavračajo trditev okrožnega sodišča, da je kritika tožilskega in sodniškega dela dovoljena le stroki, zapisali so: »resna kritika ni pridržana le stroki, temveč je kot takšno mogoče šteti tudi kritično mnenje laične javnosti in njenih posameznikov, ki opozarjajo na neki družbeni pojav«,” je v svojem blogu zapisal dr. Vinko Gorenak. Naš pravosodni sistem, ki je po osamosvojitvi Slovenije, večinsko ostal tak, kakršen je bil, ne le v kadrovskem, temveč zlasti v miselnem smislu, je zadržal tudi nekatere lastno obrambne mehanizme iz pretekle države. Eden takih obrambnih mehanizmov je gotovo stališče, da pravosodja, njihovega dela in odločitev ni dovoljeno kritizirati, ter da kritiko lahko izrekajo le strokovnjaki, po možnosti sodniki višjih instanc in nihče drug, sploh pa ne politika ali širša javnost. Toda tudi v primeru Zmaga Jelinčiča Ustavno sodišče postavlja nove meje kritike sodne veje oblasti, te meje pa postajajo seveda veliko bolj civilizirane in evropske. In dobro je tako. Ustavno sodišče s svojimi odločitvami tudi Slovenijo vse bolj odmika od bivše države in jo postavlja v Evropo, kamor Slovenija tudi sodi.Toda ni le sodni sistem tisti, ki je okoli sebe zgradil tovrstne obrambne mehanizme preteklosti. Tudi politiki so še do nedavnega skoraj v en glas trdili, da kritike odločitev sodišč niso dovoljene sploh pa ne politične. Ko sem leta 2009 kritiziral neko odločitev Ustavnega sodišča, je iz poslanskih klopi grmel sedanji župan Tržiča Sajovic, ki je kot kak papagaj ponavljal stališče svoje politične šefice Katarine Kresal, da kritiziranje odločitev sodišč ni dovoljeno, sploh pa ne s strani politikov. Propadla političarka, koruptivna Katarina Kresal me je takrat pozivala k odstopu z mesta poslanca in trdila, da moja kritika ni vredna mojega doktorskega naziva.Do danes se je na tem področju veliko spremenilo. Ne le, da si večina upa kritizirati sodišča in njihove odločitve, še več, zaradi njihovih odločitev so pred sodiščem v Ljubljani celo protesti. V Državnem zboru ni več poslancev, ki bi trdili, da kritika dela sodišč in njihovih odločitev ni dovoljena, celo pravosodni minister Klemenčič je dahnil, da so kritike sodišč in njihovih odločitev dovoljene. V zadnjem obdobju se spomnim le še razvpitega predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše in koruptivnega generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, ki kritike zavračata in trdita, da če kritike izrekajo politiki, da je to pritisk na neodvisno sodno vejo oblasti ali tožilstvo.
Od danes dalje pa bo tudi na tem področju drugače. Se še spomnite Zmaga Jelinčiča, ki je leta 2006 dejal, da koprskemu tožilcu Jožetu Levašiču »ne bi dal čuvati niti treh ovc, ker bi se bal, da bo dve izgubil«. Postopki so seveda stekli in Zmago Jelinčič je bil obsojen na plačilo 3060,00 evrov denarne kazni. Sodbo je potrdilo tudi višje sodišče in Zmago Jelinčič je moral kazen tudi plačati. Odločitev nižjih sodišč je presojalo tudi Vrhovno sodišče, ki ga vodi razvpiti Branko Masleša. Prav imate, tudi to sodišče je pritrdilo nižjim sodiščem in zapečatilo usodo Zmaga Jelinčiča. Bistvo njegove krivde naj bi bilo v tem, da naj bi presegel meje svobode izražanja.Toda praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je jasna, kadar gre za kritiko funkcionarjev, kar tožilci in sodniki so, so meje kritike dovoljene veliko širše kot sicer. Odločitve okrožnega, višjega in vrhovnega sodišča je zato presojalo tudi Ustavno sodišče. To je sledilo praksi ESČP in je vse tri sodbe seveda razveljavilo.Toda to še ni najpomembnejše. Ustavni sodniki so v svoji odločitvi jasno zapisali, da zavračajo trditev okrožnega sodišča, da je kritika tožilskega in sodniškega dela dovoljena le stroki, zapisali so: »resna kritika ni pridržana le stroki, temveč je kot takšno mogoče šteti tudi kritično mnenje laične javnosti in njenih posameznikov, ki opozarjajo na neki družbeni pojav«. S tem zapisom je dokončno padlo tudi stališče razvpitega Branka Masleše in koruptivnega Zvonka Fišerja, češ da so kritike sodstva in njihovih odločitev le v domeni stroke.Nov boksarski udarec Branku Masleši torej. Koliko jih bo še treba, da odide?Prispevek je bil prvotno objavljen tukaj.