Dr. Vinko Gorenak: “Ne hvala, poslanka Jasna Murgel.”

S poslanko Jasno Murgel imam nekako specifičen odnos. Do začetka tega mandata je sploh nisem poznal. Toda takoj na začetku tega mandata sem seveda opazil, da je bila pred poslanskim mandatom sodnica. To pa je seveda pomenilo, da se bosta najini poslanski področji dela tako ali drugače srečali. In so se.

Toda svoje sogovornike, če želite sodelavce, skušam takrat, kadar jih ne poznam, najprej spoznati. Tako je bilo tudi pri Jasni Murgel. Precej zgovorna, da ne rečem vzpodbudna in fascinantna zgodovina omenjene poslanke, ki sem jo in jo bom spoštoval. V Slovenijo je prišla iz Bosne konec 80. let prejšnjega stoletja. Katere narodnosti je niti ne vem, pa tudi zanima me ne, ker to ni pomembno. Toda v Sloveniji končana fakulteta, magisterij, doktorat znanosti, pravosodni izpit, status sodnice, mi govore o fantastični izobrazbeni in poklicni karieri Jasne Murgel. Toda politično niti slučajno ni tako kot profesionalno.

Prvi problem je vprašanje njenega statusa sodnice. Zakonodaja ji omogoča, da je bila sodnica, da je postala poslanka in da se bo vrnila na delovno mesto sodnice. Neodvisne sodnice!? Niti slučajno. Če se nekdo vrne iz poslanskih klopi na mesto sodnika ali sodnice, nikakor ne moremo govoriti o neodvisnosti. In to velja tudi za Jasno Murgel.

Drug problem so njeni nastopi v Državnem zboru. Povsem logično je, da nastopa na temo pravosodja. Toda, ali je lahko pri tem neodvisna? Nikakor ne. Vsak njen nastop je pogojen z njenim bivšim in bodočim statusom sodnice. Torej je pristranski. Pa poglejmo nekaj primerov.

Jasna Murgel je po za politično levico propadlem referendumu o Družinskem zakoniku na facebooku zapisala takole: »Bomo delali naprej, saj eno leto hitro mine. Vmes menjamo ustavne sodnike ustavnega sodišča«. S tem sporočilom ustavnim sodnikom, kot najvišji ustavno sodni avtoriteti, je Jasna Murgel, kot političarka, poslala jasno grozilno sporočilo, da bodo zamenjani, ker so dopustili referendum o Družinskem zakoniku. Popolnoma nesprejemljivo.

Toda Jasna Murgel je včeraj šla še dlje. Govorila je o ustavnem priznanju pravic pripadnikom nekdanjih narodov in narodnosti nekdanje skupne države. Takole je dejala: “Priznanje v ustavi bi bilo samo simbolno priznanje pravic teh skupnosti, kot kolektivnih entitet. To bi bil znak, da so sprejete v tej družbi. To so naši, slovenski državljani, so lojalni slovenski družbi, plačujejo davke. Konec koncev jih je 15 odstotkov v Republiki Sloveniji«. Ne, ne Jasna Murgel, tako se pa ne bomo šli. Na ozemlju Slovenije že stoletja živijo Italijani in Madžari, zato imajo z ustavo zagotovljene pravice, kar je tudi prav. Tudi Romi živijo na območju Slovenije stoletja in zato imajo v ustavi zagotovljene pravice. Kar pa se tiče drugih narodov in narodnosti nekdanje Jugoslavije, so na območje Slovenije prišli iz ekonomskih razlogov po drugi svetovni vojni. To pa še ne pomeni, da jim moramo priznati kakršnekoli z ustavo zajamčene posebne pravice. Konec koncev v Nemčiji živi na milijone Turkov pa jih nemška ustava niti slučajno ne omenja.

Prispevek je bil prvotno objavljen tukaj.

Fotoarhiv: DZ