Dr. Vinko Gorenak: »Na Vrhovnem državnem tožilstvu se dogajajo nezakonitosti.«

Nezakonitosti pri imenovanju gospoda Škrleca na mesto generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva sta ugotovila Upravno sodišče Republike Slovenije ter nadzorniki Ministrstva za pravosodje. Poslanke in poslanci so na redni seji Državnega zbora obravnavali predlog priporočila v zvezi s postopki za odpravljanje nezakonitosti pri delu Vrhovnega državnega tožilstva. Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina devetnajstih poslank in poslancev s prvo podpisanim  Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina devetnajstih poslank in poslancev s prvo podpisanim Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Na seji je predlog priporočila podrobneje predstavil poslanec SDS dr. Vinko Gorenak.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.DR. VINKO GORENAK: Spoštovana gospa podpredsednica! Če bi na tem mestu rekel predstavnica radikalne politične levice, bi vas užalil. Zato tega ne bom rekel. Hotel sem vas pa spomniti, da ste dopustila žaljenje mene malo prej. Jaz bom predstavil zahtevo za obravnavo točke dnevnega reda, in sicer gre za vprašanje odpravljanja nezakonitosti pri delu Vrhovnega državnega tožilstva. Ob desetih dopoldan sem poslušal Radio Slovenija in tam so povedali tudi to, da bomo danes to točko dnevnega reda obravnavali in so rekli, da gre za domnevne zakonitosti, ki jih vidi SDS. Seveda je to v skladu s tistim kar pač počno in sicer ne vidimo samo SDS, vidijo tudi seveda Upravno sodišče Republike Slovenije, ki je to tudi fizično v obliki odločitve ugotovilo. Če pa dovolite, da malo podrobneje v času, ki mi je na razpolago povem, je pa naslednje.

Vi veste, da se tik pred koncem vsake Vlade tako ali drugače je javnost seznanjena s tem, da prihaja do nekih kadrovanj, do katerih naj ne bi prišli. Sedaj, če to prihaja, da prihaja v pravosodnih organih, potem je to še toliko slabše. En dan pred zaprisego pred prevzemom funkcije Janševe vlade leta 2012, je prišlo do tipičnega primera politične korupcije političnega kadrovanja na Vrhovnem državnem tožilstvu, ki je bilo nezakonito. Nezakonito ne govorim jaz, tako je zapisalo seveda upravno sodišče Republike Slovenije. Torej uporabljam sodno ugotovitev. Namreč kaj se je zgodilo. Takratni minister za pravosodje, Aleš Zalar je v dogovoru z vrhovnim državnim tožilcem gospodom Fišerjem, sta enostavno zaposlila državnega sekretarja gospoda Škrleca na mestu generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva, ki sta ga ustvarila v zakonu nekaj mesecev pred tem. To pomeni, da je bilo delovno mesto ustvarjeno z zakonom in seveda na to delovno mesto je bil razporejen politik gospod Boštjan Škrlec, dotedanji državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, ker smo seveda v Vladi, ker sem sam, ki sem bil takrat seveda zadolžen za tožilstvo, smo takoj posumili, zlasti pa me je na to opozorila tudi državna sekretarka, ki je bila strokovnjakinja s tega področja, smo posumili, da gre za nepravilnosti pri tem imenovanju.

Zato je Vlada Republike Slovenije dva meseca kasneje to imenovanje razveljavila. Torej gospod Boštjan Škrlec ni bil več generalni direktor vrhovnega državnega tožilstva, ampak on se je pritožil. Pritožil se je na Upravno sodišče in Upravno sodišče je seveda ugotovilo, da ima Vlada prav, in da je prišlo na relaciji med bivšim ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem in generalnim tožilcem Fišerjem do, tako kot so zapisali, suma korupcije, nasprotja interesov oziroma oni so zapisali dobesedno takole, da je šlo za, ko so odločbo odpravili, da je šlo za samovoljo pri izvrševanju oblasti. Pomeni, da sta dva funkcionarja, minister za pravosodje in pa seveda generalni državni tožilec izvedla samovoljo pri izvrševanju oblasti in zlorabila zakon za to, da sta imenovala gospoda Škrleca na tako odgovorno delovno mesto. On se je seveda pritožil. Pritožil se je na Upravno sodišče in Upravno sodišče je to potem tudi razveljavilo, tako kot smo tu tudi povedali. Gospod Fišer je rekel, da je stvari vrnil v prejšnje stanje, po domače povedano. To je tako lepo povedano, da sam sebe opereš, nima pa to nobene realen podlage odnosno nobenega realnega dejstva ni v vsem tem.
Kaj se je zgodilo kasneje? Komisija za preprečevanje korupcije je prav tako ta isti primer obravnavala. Isti primer za tem,  ko je to obravnavalo Upravno sodišče Republike Slovenije. In Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da gre za sum korupcije in nasprotja interesov. Torej imamo že drugo inštitucijo, ki je ugotovila, da gre za sum korupcije in nasprotje interesov, vendar s to odločbo niste seznanjeni, ker ne smete biti. Zakaj ne smete biti odnosno ne smemo biti seznanjeni? Zaradi tega, ker je Aleš Zalar, nekdanji minister za pravosodje, sprožil upravni spor. In ne boste verjeli, upravno sodišče mu ni dalo prav, Vrhovno sodišče Republike Slovenije je pa stvar zadržalo do dokončne odločitve. In to zadržanje do dokončne odločitve traja še danes in traja že 14 mesecev. 14 mesecev.

Iz tega lahko sklepam samo eno. To, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije ščiti bivšega ministra za pravosodje in ščiti generalnega državnega tožilca, ker ne odloči. Pravosodni minister je na odboru povedal, da je urgiral odnosno povprašal, kot je on rekel na Vrhovnem sodišču, kaj delate? Ali ste kaj naredili s to zadevo? In obljubljeno mu je bilo, da bo zadeva končana decembra 2014. Sedaj smo pred pragom februarja 2015 in odločitve ni. Iz tega lahko sklepamo, da Vrhovno sodišče še vedno ščiti nezakonitosti, poudarjam nezakonitosti, nič domnevnih nezakonitosti, ali nezakonitosti, ki jih vidi SDS po mnenju Radia Slovenija 1, ampak ščiti nezakonitosti, ki jih je ugotovilo Upravno sodišče. Sedaj pa stvar seveda ima še dve dimenziji. Prva dimenzija je ta, da je nadzor nad poslovanjem državnotožilske uprave uvedel že minister Pličanič tudi v tej isti zadevi. Seveda je prišlo do tega, da so uradniki rabili šest, sedem mesecev, da so šli ta posel opraviti. In v času od septembra do decembra lanskega leta so ta posel tudi opravili. V času, ko smo to zahtevo pripravljali še nismo vedeli kakšni so rezultati. Vendar Ministrstvo za pravosodje, sodeč po izjavi za javnost, ki so jo dali prejšnji teden, je ugotovilo enako kot Upravno sodišče. Torej, da je šlo pri imenovanju gospoda Škrleca za nezakonitosti, torej nepravilnosti in nezakonitosti. Imamo že drugi organ, poleg Upravnega sodišča imamo tudi Ministrstvo za pravosodje, ki ugotavljata, da je šlo za nezakonito imenovanje. Gremo naprej. V naši državi je pač veliko organov in ko se ti angažirajo, potem je kar težko, če svoje delo opravijo korektno. Namreč s tem se ukvarja tudi upravna inšpekcija. Upravna inšpekcija, ki seveda je poslala, po podatkih, ki so jih dali, zahtevo gospodu Fišerju, to je bilo sredi lanskega leta, da dostavi podatke o imenovanju gospoda Škrleca. Veste kaj je rekel gospod Fišer? “Ne, ne bom poslal.” On se je torej uprl brez zakonske osnove, to je jasno, on se je uprl in podatkov upravni inšpekciji oziroma inšpektorjem noče dati.
Da bi zadeve zavlačeval, se je obrnil potem na pravosodno ministrstvo in rekel: Ali sem jaz dolžan dati te podatke in ali je ta inšpekcija pristojna tudi za to, da nadzira nas. Jaz mislim da je Ministrstvo za pravosodje korektno odgovorilo oziroma korektno reagiralo in povedalo da te podatke mora dati. No, na odboru prejšnji teden nam je bilo pojasnjeno, da je zdaj inšpekcija ponovno zahtevala od gospoda Fišerja, da da podatke o tej isti zadevi. In inšpekcija seveda bo odločila. Ko bo. Je pa zanimivo tudi to, da inšpektorji pravijo, da imajo veliko dela. To zahtevo so sprejeli pred enim letom in enim mesecem. Torej, odločitev o tem da bodo šli v ta nadzor. In zanimiva stvar, to traja potem skoraj 8 mesecev da uvedejo postopek, ampak seveda zato, ker pravijo da imajo veliko dela. Moram pa reči, da so maja lansko leto sprejeli neko anonimko o nekem domnevno nezakonitem kadrovanju v kabinetu ministra za notranje zadeve v času, ko sem sam vodil to zadevo, in ne boste verjeli, en mesec po tistem so bili na delu. Jaz sem bil očitno prioriteta. Gospod Fišer pa ni prioriteta. Ampak dobro. Svoje delo so opravili korektno, jaz sem jim hvaležen, ugotovili so da v mojem kabinetu, v mojem času ni prišlo do nobenih nezakonitosti.

Če povzamem, bom rekel takole. Na odboru so bili naši predlogi sklepov zavrnjeni. Gospe in gospodje, tule, na sredini in levo od mene, čeprav so bili sklepi relativno korektni, ugotovitveni sklepi so bili, da se seznanjamo s tem, da je Upravno sodišče povedalo da sta gospod Fišer in gospod Zalar kadrovala nezakonito. Tega niste bili pripravljeni podpreti. Jaz mislim, da je zelo slabo stanje, ko tiščimo glavo v pesek. In do pravosodja, predvsem seveda v tem primeru, v današnjem primeru govorim seveda o tožilstvu in gospodu Fišerju, ki ga ni bilo na odbor. In ne boste verjeli, zapisal je: Ne bom se udeležil. Ne bom se udeležil. Jaz bi pričakoval od vodstva Državnega zbora in predsednika, mislim, da je zdaj z nami, ja, da bi na tak dopis reagiral. Ja, potem če on pravi: Ne bom prišel v Državni zbor, analogno, če delimo oblast na zakonodajno, sodno, izvršilno, potem lahko kdorkoli od nas mirne duše reče: ne bom se udeležil, ne bom prišel na razgovor če bo tožilec, če bo nek tožilec nekaj zahteval od mene. Ja, popolnoma enake pravice, z enako pravico. Pa vas ne pozivam, da to naredite, ampak vas pozivam zato, da v takšnih primerih vodstvo Državnega zbora reagira in mu zelo jasno odgovori, da je dolžan priti, pa čisto nič drugega. On pa pravi: Ne bom prišel.Skratka, če zaključim. Imamo dve instituciji, ki sta ugotovili nezakonitosti pri imenovanju gospoda Škrleca na mesto generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva. To ni mala šala. To ni mali, ampak je velik problem. Ti dve instituciji, ki sta nezakonitosti ugotovila sta Upravno sodišče Republike Slovenije, verjetno moramo sodne odločbe spoštovati ali kako že in na drugi strani je to nadzor Ministrstva za pravosodje, ki je skoraj identične ugotovitve, tako so predstavniki ministrstva povedali. Na tretji strani imamo v tej isti zadevi Vrhovno sodišče, ki blokira stvar že 14 mesecev. In v četrtem primeru imamo gospoda Fišerja, ki noče dati podatkov upravni inšpekciji. Noče dati podatkov. Mimogrede, ko smo v Državnem zboru, kdaj je že bilo, leta 2012, konec leta obravnavali t.i. izginotje podpisov pa tudi interpelacijo zoper mene, so štiri institucije svoje delo opravile v 14-ih dneh. V 14-ih dneh. Tukaj pa Vrhovno sodišče vleče, kot sem rekel, že 14 mesecev, gospod Fišer pa pravi, “ne dam podatkov inšpekcijskim službam, ne dam.” Se pravi, če Državni zbor dovoljuje, da nekdo reče, “ne bom dal podatkov”, potem bomo jutri priča razpadu sistema, ker bodo vse inšpekcijske službe deležne od oseb ali organov, ki jih preiskujejo, deležne takega odgovora “ne dam podatkov”. Jaz mislim, da je zadeva alarmantna s tega vidika in Državni zbor bi moral pravzaprav sprejeti neke zaključke, moral sprejeti neke zaključke, ki pa jih na odboru, seveda, koalicija ni potrdila. In po potrebi bomo ponovili vajo. Hvala lepa.