Dr. Vinko Gorenak na svojem blogu: V deželi onkraj razumnega je veliko nerazumnega.

Če 32 letni Hrvat preko Slovenije nezakonito na svoje stroške s svojim avtom vozi 7 mladoletnih Albancev, ga policija prime, preiskovalni sodnik ga pridrži, grozi mu do 8 let zapora (dogodek pri Pincah pred tremi tedni). Če pa policija na stroške davkoplačevalcev z vlaki in avtobusi preko Slovenije, pod enakimi pogoji kot 32 letni Hrvat, prepelje 220.000 ljudi, je pa to menda humanitarno dejanje, piše dr. Gorenak Glasovanje v Državnem zboru, na katerem je koalicijska večina pred dnevi gladko zavrnila kandidaturo dvojnega doktorja znanosti in predavatelja človekovih pravic na prestižni ameriški univerzi Harvard, Klemna Jakliča za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, in hkratna potrditev kandidature Nine Betetto, vrhovne sodnice za to isto funkcijo sodnice Evropskega sodišča za človekove pravice, ki pa je znana kršiteljica Ustave RS in človekovih pravic (znanih je pet sodb, kjer je kršila 2., 3., 14., 15., 22., in 33. člen Ustave RS), Slovenijo postavlja onkraj razumnega. Evropi in svetu s tem sporočamo, da ne pristajamo na varstvo človekovih pravic, da ne priznavamo mednarodno pravnih strokovnjakov in da prisegamo na kršenje človekovih pravic, ter podpiramo tiste, ki človekove pravice kršijo. Tudi v primeru kandidature za eno najvišjih sodnih funkcij znotraj EU. Onkraj razumnega torej. To pa še ni vse. Onkraj razumnega, kjer je veliko nerazumnega, je še mnogo odločitev v Državnem zboru, pa tudi izven njega. Poglejmo nekatere.

Imenovanje Branka Masleše, znanega nasprotnika osamosvojitve Slovenije, zadnjega sodnika, ki je izrekel smrtno kazen, človeka, ki je uboje migrantov na meji razglasil za »dogodek« in ne kaznivo dejanje, znanega kršilca človekovih pravic, ki jih je storil v več sodbah, za predsednika Vrhovnega sodišča; ter hkratna zavrnitev mag. Marka Šorlija za predsednika Vrhovnega sodišča, ker je sodeloval v senatu (ni znano kako je glasoval), ki je oprostil Pavla Ruparja, je nekaj, kar je onkraj razumnega.

Imenovanje Zvonka Fišerja, ki je kršil človekove pravice, ko je na zaporno kazen obsodil dva človeka, ker sta na kraju po vojni nedolžno pobitih ljudi postavila križ, za generalnega državnega tožilca je nekaj, kar je onkraj razumnega.

Imenovanje generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca na način, da sta avtorja (takratni minister Zalar in generalni državni tožilec Zvonko Fišer) zlorabila oblast in kršila zakon, brez da bi za to odgovarjala, je nekaj onkraj razumnega.

Kršiti serijo zakonov (Goran Klemenčič) in Ustavo RS in biti za tem imenovan na položaj pravosodnega ministra, je nekaj onkraj razumnega.

Biti sodnica na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu (zdaj Splošno sodišče Evropske unije) in biti generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije (dr. Verica Trstenjak), ni dovolj velika referenca za zaposlitev na kateri od pravnih fakultet v Sloveniji, je pa to dovolj velika referenca za vabilo na profesorsko mesto na Pravno fakulteto na Dunaju. Tudi to je nekaj, kar je onkraj razumnega.

Narediti politično stranko dobra dva meseca pred volitvami (Jankovičeva PS in Cerarjeva SMC) ter brez pravega programa oditi na volitve in zmagati je nekaj, kar je onkraj razumnega.

Voditi volilno kampanjo za volitve v DZ (Cerarjeva SMC) tako, da skriješ obraze vseh kandidatov in po celi Sloveniji obesiš plakate z obrazom predsednika stranke, ter zmagati, je nekaj onkraj razumnega.

Obljubljati 1000 evrov pokojnine pred volitvami (Erjavec, DESUS) in 1000 evrov najnižje plače (Križanič, SD) in biti izvoljen v Državni zbor, je nekaj kar je onkraj razumnega, toda še bolj onkraj razumnega je to, da si po takih izjavah večkrat zapored izvoljen v Državni zbor.

Groziti določenim novinarjem (Demokracija in Reporter) z uboji in natikanjem na kol ali pred Državnim zborom nositi transparent z napisom »politike v Barbara rov,« v Sloveniji ni kaznivo dejanje in se tožilci s tem ne ukvarjajo, zato pa že več kot leto dni resno preiskujejo obskurno anonimko, ki Toneta Krkoviča povezuje z »zasliševanji, mučenji in likvidacijami«, Krkoviča pa sploh ne zaslišijo. Tudi to početje je onkraj razumnega.

Spisati »strokovno« pravno mnenje po katerem se Janezu Janši lahko odvzame poslanski mandat (Pirnat, Ude, Ribičič, Zalar, Bauk), ko pa Ustavno sodišče odloči, da to ni mogoče, pa si še vedno pravni »strokovnjak«, ki te vabijo v vse medije, da podajaš pravna mnenja, je mogoče samo v Sloveniji, je pa to onkraj razumnega.

Imeti na glavnem trgu glavnega mesta države kar 19 tonski bronast spomenik revoluciji, torej totalitarni državi in totalitarizmu, ne pa imeti na istem mestu spomenik samostojni državi je mogoče le v Sloveniji, je pa to onkraj razumnega. V Berlinu v uradnih policijskih prostorih ne boste našli Hitlerjeve slike, to je razumno, zato pa v uradnih prostorih naše policije visi Titova slika, ki je odgovoren za deset tisoče izvensodno pobitih po vojni. To pa je onkraj razumnega.

Če tujec pri nas na leto zasluži 264.000,00 evrov (Manson na DUTB), je to medijski in vsedržavni problem in vlada pa ga nemudoma razreši in nažene iz države, če pa naš državljan po pogodbi z državno banko (Drago Kos) v nekaj manj kot letu dni zasluži 766.000,00 evrov, je pa to uspešen poslovnež. Onkraj razumnega seveda.

Če 32 letni Hrvat preko Slovenije nezakonito na svoje stroške s svojim avtom vozi 7 mladoletnih Albancev, ga policija prime, preiskovalni sodnik ga pridrži, grozi pa mu do 8 let zapora (dogodek pri Pincah pred tremi tedni). Če pa policija na stroške davkoplačevalcev z vlaki in avtobusi preko Slovenije, pod enakimi pogoji kot 32 letni Hrvat, prepelje 220.000 ljudi je pa to menda humanitarno dejanje. Tudi to je onkraj razumnega.

Naša država upokojencu, ki je za minimalno plačo delal 40 let za tekočim trakom in plačeval vse davke daje 434,00 evrov minimalne pokojnine mesečno ali 5208,00 letno. Prosilcu za azil, ki je tujec in v Sloveniji ni plačal še centa davka, pa država daje 833,00 evrov mesečno ali 10.000,00 evrov letno. Onkraj vsega razumnega.

Govoriti o bodeči žici na meji, ki ni bodeča žica (Simona Kustec Lipicar, SMC), je nekaj, kar je onkraj razumnega.
Sredi Londona govoriti o tem da je Slovenija kredibilna članica Schengenskega območja, hkrati pa v EU nezakonito spustiti 240.000 ilegalnih migrantov je sicer mogoče (Miro Cerar), toda tudi to je nekaj, kar je onkraj razumnega.
Takih in podobnih dokazov o deželi, kjer je veliko nerazumljenega, torej onkraj razumnega (Slovenija) je še kolikor hočete.

Prispevek je bil prvotno objavljen tukaj.”