Dr. Vinko Gorenak na svojem blogu: Novodobni prvoborci in njihovi privilegiji
nedelja, 4. 10. 2015Nekdanji prvoborci so s svojimi borčevskimi pokojninami pravi siromaki, v boljšem položaju so vsekakor novodobni prvoborci, v prispevku na svoji spletni strani razmišlja dr. Vinko Gorenak. Nekdanja komunistična oblast je znala poskrbeti za svoje ljudi, še posebej za partizanske borce, med katerimi so bili še posebej priviligirani tako imenovani nosilci partizanske spomenice 1941, kar pomeni, da so bili v partizanskih enotah vse od leta 1941. Poleg drugih ugodnosti so imeli tudi tako imenovane borčevske pokojnine. Tudi moja pokojna stara starša, po materini strani, sta bila med njimi z minimalno borčevsko pokojnino. Naj takoj zapišem, da nimam nobenih pomislekov o privilegijih tistih, ki so se dejansko bojevali in si med vojno ali po njej niso umazali rok, s poboji, zlasti s povojnimi izvensodnimi poboji. Kako leto ali nekaj več stari podatki kažejo, da borčevsko pokojnino prejema še okoli 8000 borcev in 18.000 njihovih zakoncev, zlasti žena. Toda to ni tema mojega današnjega pisanja. V tem prispevku se želim ukvarjati z novodobnimi prvoborci, ki pa uživajo drugačne, mogoče še večje privilegije, kot tisti iz časa partizanstva. Tudi samostojna Slovenija je ustvarjala moderne prvoborce in jih je bogato nagrajevala. Naj spomnim na nekatere med njimi.V policiji je bil leta 1991 sprejet zakon, po katerem je lahko minister za notranje zadeve, kasneje tudi predstojnik SOVE, v pokoj s polno pokojnino poslal posameznika, ki je delal v policiji 25 let. Polno pokojnino je na taki osnovi prejelo 480 posameznikov starih tudi manj kot 40 let. Med njimi Mitja Klavora, danes tajnik ali sekretar borčevske organizacije, ki zastopa skrajno radikalna leva politična stališča, ki so že na meji levega ekstremizma.Tudi za poslance je tam nekje do leta 2000 veljala precej podobna ureditev in mnogi med njimi še danes uživajo priviligirano pokojnino recimo Spomenka Hribar. Država pa je nekaterim kulturnim delavcem bogate pokojnine kar podarila. Med take sodi Svetlana Makarovič, sedaj stanovalka upokojenskega doma v Trnovem. Če se boste peljali mimo, boste njen balkon zlahka prepoznali, krasi ga velika rdeča zvezda.
Podobna situacija velja za mnoge člane političnih strank sedanje ali nekdanje leve politične usmeritve, ki so bili za svoje levo politično delovanje, bogato nagrajeni. Naj omenim le nekatere:
• Milan M. Cvikl je bil za svoje delo v LDS nagrajen s položajem člana računskega sodišča EU s kakšnimi 20.000 evri mesečne plače.
• Anton Rop je bil za svoje delo v LDS in za svoje laži o domnevnem dogovarjanju o incidentih v Piranskem zalivu, za kar je obdolžil Janeza Janšo in je bil kasneje za to pravnomočno obsojen, nagrajen s položajem enega od direktorjev ECB in plačo tudi okoli 20.000 evrov mesečno.
• Nekdanja poslanka Jankovičeve PS in podpredsednica DZ Renata Brunskole je za svoje zasluge dobila položaj generalne sekretarke Rdečega križa.
• Branko Masleša je bil za svoje zasluge prikrivanja umorov nekdanje JLA na meji z Italijo, nagrajen s položajem predsednika Vrhovnega sodišča.
• Zvonko Fišer je bil za nekdanje obsodilne sodne duhovnika, ki je postavil križ na kraju povojnih umorov, nagrajen z mestom generalnega državnega tožilca.
• Boštjan Škrlec je bil za svoje zasluge sodelovanja v levi politični vladi Boruta Pahorja s koruptivnim ravnanjem njegovega šefa Zvonka Fišerja, ki zato ni odstopil, nagrajen s položajem generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva.
Ne bom več našteval, ker bi bilo naštevanja preveč. Naj pa omenim le še štiri novodobne prvoborce. To so Goran Klemenčič, Rok Praprotnik, Liljana Selišnik in Drago Kos. Njihova skupna in nedvoumna prvo borčevska zasluga je preganjanje SDS, zlasti pa Janeza Janše. In kako so bili za svoje zasluge nagrajeni?
• Goran Klemenčič, nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu in nadzornik najema stavbe NPU, najem je bil kasneje razglašen za koruptivno ravnanje, je postal predsednik KPK, ki je spisala protiustavno poročilo o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank, je bil nagrajen s položajem pravosodnega ministra.
• Rok Praprotnik, nekdanji novinar, ki je spisal več kot dva debela fascikla negativnih člankov o Janezu Janši, je za nagrado postal namestnik predsednika KPK, od tam pa je za nagrado odšel v vodstvo NLB pod sumom koruptivne zaposlitve, kar že leto in pol proučuje (točneje ščiti) sedanji predsednik KPK Boris Štefanec.
• Liljana Selišnik, nekdanja namestnica predsednika KPK Gorana Klemenčiča, je bila nagrajena z visokim položajem v kabinetu Gorana Klemenčiča na pravosodnem ministrstvu, stekel pa naj bi tudi postopek za imenovanje na sodniško mesto.
• Drago Kos, nekdanji predsednik KPK, soavtor afere Patria, za nekaj manj kot milijon evrov letno s svojimi sodelavci v NLB raziskuje (ali pa prikriva – kdo ve) tiste, ki naj bi povzročili slabe tri milijarde evrov luknje v NLB.
V takih okoliščinah so nekdanji prvoborci s svojimi borčevskimi pokojninami pravi siromaki, v boljšem položaju so vsekakor novodobni prvoborci.
Prispevek je bil prvotno objavljen tukaj.
“
Podobna situacija velja za mnoge člane političnih strank sedanje ali nekdanje leve politične usmeritve, ki so bili za svoje levo politično delovanje, bogato nagrajeni. Naj omenim le nekatere:
• Milan M. Cvikl je bil za svoje delo v LDS nagrajen s položajem člana računskega sodišča EU s kakšnimi 20.000 evri mesečne plače.
• Anton Rop je bil za svoje delo v LDS in za svoje laži o domnevnem dogovarjanju o incidentih v Piranskem zalivu, za kar je obdolžil Janeza Janšo in je bil kasneje za to pravnomočno obsojen, nagrajen s položajem enega od direktorjev ECB in plačo tudi okoli 20.000 evrov mesečno.
• Nekdanja poslanka Jankovičeve PS in podpredsednica DZ Renata Brunskole je za svoje zasluge dobila položaj generalne sekretarke Rdečega križa.
• Branko Masleša je bil za svoje zasluge prikrivanja umorov nekdanje JLA na meji z Italijo, nagrajen s položajem predsednika Vrhovnega sodišča.
• Zvonko Fišer je bil za nekdanje obsodilne sodne duhovnika, ki je postavil križ na kraju povojnih umorov, nagrajen z mestom generalnega državnega tožilca.
• Boštjan Škrlec je bil za svoje zasluge sodelovanja v levi politični vladi Boruta Pahorja s koruptivnim ravnanjem njegovega šefa Zvonka Fišerja, ki zato ni odstopil, nagrajen s položajem generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva.
Ne bom več našteval, ker bi bilo naštevanja preveč. Naj pa omenim le še štiri novodobne prvoborce. To so Goran Klemenčič, Rok Praprotnik, Liljana Selišnik in Drago Kos. Njihova skupna in nedvoumna prvo borčevska zasluga je preganjanje SDS, zlasti pa Janeza Janše. In kako so bili za svoje zasluge nagrajeni?
• Goran Klemenčič, nekdanji državni sekretar na notranjem ministrstvu in nadzornik najema stavbe NPU, najem je bil kasneje razglašen za koruptivno ravnanje, je postal predsednik KPK, ki je spisala protiustavno poročilo o premoženjskem stanju predsednikov političnih strank, je bil nagrajen s položajem pravosodnega ministra.
• Rok Praprotnik, nekdanji novinar, ki je spisal več kot dva debela fascikla negativnih člankov o Janezu Janši, je za nagrado postal namestnik predsednika KPK, od tam pa je za nagrado odšel v vodstvo NLB pod sumom koruptivne zaposlitve, kar že leto in pol proučuje (točneje ščiti) sedanji predsednik KPK Boris Štefanec.
• Liljana Selišnik, nekdanja namestnica predsednika KPK Gorana Klemenčiča, je bila nagrajena z visokim položajem v kabinetu Gorana Klemenčiča na pravosodnem ministrstvu, stekel pa naj bi tudi postopek za imenovanje na sodniško mesto.
• Drago Kos, nekdanji predsednik KPK, soavtor afere Patria, za nekaj manj kot milijon evrov letno s svojimi sodelavci v NLB raziskuje (ali pa prikriva – kdo ve) tiste, ki naj bi povzročili slabe tri milijarde evrov luknje v NLB.
V takih okoliščinah so nekdanji prvoborci s svojimi borčevskimi pokojninami pravi siromaki, v boljšem položaju so vsekakor novodobni prvoborci.
Prispevek je bil prvotno objavljen tukaj.
“